V torek, 26. marca 2024, po akšam namazu nastopi blagoslovljena noč lejletul bedr, ki jo muslimani obeležujejo v drugi tretjini ramazana. V islamski tradiciji je ta tretjina znana kot tretjina odpuščanja. Zmaga v bitki pri Bedru se je zgodila 17. ramazana 624, dve leti po hidžri, in v zgodovinskem ter pomenskem smislu predstavlja civilizacijsko prelomnico za muslimane.
Kur’anska sura El Enfal skoraj v celoti govori o dogodku pri Bedru. Ta prvi oborožen spopad med muslimani in mnogobožci je Vzvišeni Allah poimenoval El Furkan – ločevanje resnice in neresnice. Poslanec, naj je mir z njim, je želel prestreči karavano plemena Kurejš, ki se je iz Damaska (Šama) vračala v Meko. Ker je mislil, da ne bo prišlo do večjega spopada, je na pot šel s 314 muslimani, a se je pred njim prikazal trikrat številčno močnejši nasprotnik.
Muhammed, naj je mir z njim, je eno noč pred to bitko preživel v bogoslužju in prosil Boga naslednje: » Allah moj, pri Tvoji obljubi in zaobljubi! O, Allah, če bo ta skupina vernikov, ki se borijo, poražena, ne bo več nikogar, ki bi se ti iskreno klanjal.« Vzvišeni Allah je držal obljubo in pomagal muslimanom v bitki pri Bedru. Med pripravljanjem na bitko se je Poslanec, naj je mir z njim, posvetoval z ashabi, torej prijatelji, ki so mu sledili. S tem, ko jim je pokazal, da upošteva njihove nasvete in predloge, je okrepil medsebojno zaupanje.
Ta uspeh je močno vplival na mlado muslimansko skupnost oziroma na prve muslimane, zbrane okrog Poslanca, naj je mir z njim. Bili so priča temu, da je vse, kar Poslanec ima, resnica, in obvezali so se, da mu bodo sledili. Iskrena in močna vera, vztrajnost in pokornost so prispevale h končni zmagi.
Medtem ko je zapuščal Bedr, je ashabom namenil besede, ki jih danes med učenjaki pogosto slišimo. Rekel jim je, da se vračajo iz manj zahtevne bitke in odhajajo v pomembnejšo ter zahtevnejšo bitko. To pravzaprav predstavlja celotno duhovno prizadevanje posameznika in skupnosti k izvrševanju islamskih dolžnosti, resničnemu prizadevanju k pravičnosti, miru in spoštovanju temeljnih človeških vrednot.
Vsi Božji poslanci, od Adema, naj je mir z njim, do Muhammeda, naj je mir z njim, so se borili proti krivici, nasilju in nemorali. Muhammed, naj je mir z njim, je bil zelo plemenit, saj ga je takšnega značajsko izoblikoval njegov Gospodar. Islam je vera miru in Poslanec, naj je mir z njim, si je za mir resnično prizadeval. Odnos do ujetih mnogobožcev je dokaz, da so bili muslimani pri Bedru na čelu z Muhammedom pošteni in humani.
Ujeti mnogobožci, ki so bili pismeni, so imeli možnost odkupa, če opismenijo deset muslimanov. Nekateri so se odkupili z imetjem, revni pa so bili osvobojeni brez odkupa. Znanje je naša nujnost, komur je podarjeno resnično znanje, mu je darovana tudi neizmerna modrost. To je pravzaprav naš boj s peresom, tista rešilna črta, ki smo jo dolžni s črnilom potegniti vsakič, ko se znanje poskuša zamenjati z neznanjem, ko se pojavi kakršnakoli vrsta nasilja ali zla.
Dogodki, povezani z bitko pri Bedru, so navdihujoč vir modrosti, ki kaže potencial močnega zaupanja v Vzvišenega Allaha, ki pomaga iskrenim vernikom. Tako je bilo tudi v bitki pri Bedru in v 123. ajetu sure Ali Imran Vzvišeni Allah pravi: » Allah vam je pomagal v bitki pri Bedru, ko ste bili maloštevilni, zato se bojte Allaha, da bi lahko bili hvaležni.«
Hamza Muratspahić
Kur’anska sura El Enfal skoraj v celoti govori o dogodku pri Bedru. Ta prvi oborožen spopad med muslimani in mnogobožci je Vzvišeni Allah poimenoval El Furkan – ločevanje resnice in neresnice. Poslanec, naj je mir z njim, je želel prestreči karavano plemena Kurejš, ki se je iz Damaska (Šama) vračala v Meko. Ker je mislil, da ne bo prišlo do večjega spopada, je na pot šel s 314 muslimani, a se je pred njim prikazal trikrat številčno močnejši nasprotnik.
Muhammed, naj je mir z njim, je eno noč pred to bitko preživel v bogoslužju in prosil Boga naslednje: » Allah moj, pri Tvoji obljubi in zaobljubi! O, Allah, če bo ta skupina vernikov, ki se borijo, poražena, ne bo več nikogar, ki bi se ti iskreno klanjal.« Vzvišeni Allah je držal obljubo in pomagal muslimanom v bitki pri Bedru. Med pripravljanjem na bitko se je Poslanec, naj je mir z njim, posvetoval z ashabi, torej prijatelji, ki so mu sledili. S tem, ko jim je pokazal, da upošteva njihove nasvete in predloge, je okrepil medsebojno zaupanje.
Ta uspeh je močno vplival na mlado muslimansko skupnost oziroma na prve muslimane, zbrane okrog Poslanca, naj je mir z njim. Bili so priča temu, da je vse, kar Poslanec ima, resnica, in obvezali so se, da mu bodo sledili. Iskrena in močna vera, vztrajnost in pokornost so prispevale h končni zmagi.
Medtem ko je zapuščal Bedr, je ashabom namenil besede, ki jih danes med učenjaki pogosto slišimo. Rekel jim je, da se vračajo iz manj zahtevne bitke in odhajajo v pomembnejšo ter zahtevnejšo bitko. To pravzaprav predstavlja celotno duhovno prizadevanje posameznika in skupnosti k izvrševanju islamskih dolžnosti, resničnemu prizadevanju k pravičnosti, miru in spoštovanju temeljnih človeških vrednot.
Vsi Božji poslanci, od Adema, naj je mir z njim, do Muhammeda, naj je mir z njim, so se borili proti krivici, nasilju in nemorali. Muhammed, naj je mir z njim, je bil zelo plemenit, saj ga je takšnega značajsko izoblikoval njegov Gospodar. Islam je vera miru in Poslanec, naj je mir z njim, si je za mir resnično prizadeval. Odnos do ujetih mnogobožcev je dokaz, da so bili muslimani pri Bedru na čelu z Muhammedom pošteni in humani.
Ujeti mnogobožci, ki so bili pismeni, so imeli možnost odkupa, če opismenijo deset muslimanov. Nekateri so se odkupili z imetjem, revni pa so bili osvobojeni brez odkupa. Znanje je naša nujnost, komur je podarjeno resnično znanje, mu je darovana tudi neizmerna modrost. To je pravzaprav naš boj s peresom, tista rešilna črta, ki smo jo dolžni s črnilom potegniti vsakič, ko se znanje poskuša zamenjati z neznanjem, ko se pojavi kakršnakoli vrsta nasilja ali zla.
Dogodki, povezani z bitko pri Bedru, so navdihujoč vir modrosti, ki kaže potencial močnega zaupanja v Vzvišenega Allaha, ki pomaga iskrenim vernikom. Tako je bilo tudi v bitki pri Bedru in v 123. ajetu sure Ali Imran Vzvišeni Allah pravi: » Allah vam je pomagal v bitki pri Bedru, ko ste bili maloštevilni, zato se bojte Allaha, da bi lahko bili hvaležni.«
Hamza Muratspahić
