Kaj se je zgodilo v Srebrenici leta 1995?
Srebrenica 1995 – zgodba o genocidu in ponovni opomnik za človeštvo
Julija 1995 se je v Srebrenici, majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine, zgodil eden najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni – genocid, v katerem je bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Srebrenica, ki je bila med vojno razglašena za varno območje pod zaščito Združenih narodov, je postala simbol nepredstavljivega nasilja, ki ga je svet kljub opozorilom dovolil. Kljub statusu zaščitene cone so sile bosanskih Srbov, pod poveljstvom generala Ratka Mladića, julija 1995 vdrle v mesto. Moške in dečke so ločili od žensk in otrok, ki so jih kasneje prisilno izgnali. Med približno 5. in 19. julijem 1995 so moški in dečki postali tarče sistematičnih pobojev, njihova trupla pa so bila pokopana v množičnih grobiščih.
Genocid je bil natančno načrtovan, saj so storilci, da bi zakrili sledi svojih dejanj, telesa žrtev iz osnovnih grobišč premikali v sekundarne in terciarne grobnice. Zato številne žrtve niso najdene v celoti in s tem bremenom živijo tudi njihove družine, ki so pogosto prisiljene pokopati le dele teles, medtem ko čakajo na odkritje preostalih. Do danes je več kot 1000 ljudi še vedno pogrešanih.
Kljub tej tragediji so se določeni ljudje uspeli rešiti. Preživeli so tvegali svoja življenja in prehodili gozdno pot iz Potočarov do svobodnega ozemlja blizu Tuzle. Veliko število ljudi te poti ni preživelo, saj so sile bosanskih Srbov neprestano obstreljevale predel, za katerega so vedele, da se je nanj odpravilo veliko število moških in žensk, ki so bili pred tem zbrani v Potočarih. Zgodbe preživelih pričajo o neizmerni volji do življenja in preživetja, ki kljubuje nasilju in zatiranju. Za ohranitev spomina na te dogodke in žrtve genocida je bil odprt Spominski center Srebrenica-Potočari. Lokacijo za pokopališče in spominsko mesto je leta 2000 določil takratni visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino
Wolfgang Petritsch. V bližini nekdanje tovarne akumulatorjev, kjer so bili med vojno nameščeni vojaki nizozemskega bataljona Združenih narodov, se je začel graditi kompleks v spomin na žrtve. Tovarna je bila med genocidom prizorišče številnih zločinov, zato je bila leta 2003 vključena v Spominski center s posebno odredbo takratnega visokega predstavnika Paddyja Ashdowna.
Spominski center je septembra 2003 uradno odprl nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Takrat so bili pokopani tudi prvi ostanki 600 identificiranih žrtev. Zakon o Spominskem centru Srebrenica-Potočari, sprejet leta 2007, je kot trajni opomnik na žrtve genocida formalno ustanovil ta center. Vsako leto, predvsem na obletnico genocida 11. julija, potekajo dodatni pokopi, saj se postopoma odkrivajo novi ostanki žrtev. Spominski center Srebrenica-Potočari danes ni zgolj kraj pokopa in spomina, temveč tudi pomembno izobraževalno središče, kjer se prihodnje generacije učijo o grozotah vojne in pomenu sožitja, da se takšna tragedija nikoli več ne ponovi.
V okviru spominskega programa 8372 živih spominov pri spominskih in izobraževalnih aktivnostih ter pri obeleževanju spomina na genocid partnersko sodelujemo s Spominskim centrom Srebrenica-Potočari.
Srebrenica 1995 – zgodba o genocidu in ponovni opomnik za človeštvo
Julija 1995 se je v Srebrenici, majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine, zgodil eden najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni – genocid, v katerem je bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Srebrenica, ki je bila med vojno razglašena za varno območje pod zaščito Združenih narodov, je postala simbol nepredstavljivega nasilja, ki ga je svet kljub opozorilom dovolil. Kljub statusu zaščitene cone so sile bosanskih Srbov, pod poveljstvom generala Ratka Mladića, julija 1995 vdrle v mesto. Moške in dečke so ločili od žensk in otrok, ki so jih kasneje prisilno izgnali. Med približno 5. in 19. julijem 1995 so moški in dečki postali tarče sistematičnih pobojev, njihova trupla pa so bila pokopana v množičnih grobiščih.
Genocid je bil natančno načrtovan, saj so storilci, da bi zakrili sledi svojih dejanj, telesa žrtev iz osnovnih grobišč premikali v sekundarne in terciarne grobnice. Zato številne žrtve niso najdene v celoti in s tem bremenom živijo tudi njihove družine, ki so pogosto prisiljene pokopati le dele teles, medtem ko čakajo na odkritje preostalih. Do danes je več kot 1000 ljudi še vedno pogrešanih.
Kljub tej tragediji so se določeni ljudje uspeli rešiti. Preživeli so tvegali svoja življenja in prehodili gozdno pot iz Potočarov do svobodnega ozemlja blizu Tuzle. Veliko število ljudi te poti ni preživelo, saj so sile bosanskih Srbov neprestano obstreljevale predel, za katerega so vedele, da se je nanj odpravilo veliko število moških in žensk, ki so bili pred tem zbrani v Potočarih. Zgodbe preživelih pričajo o neizmerni volji do življenja in preživetja, ki kljubuje nasilju in zatiranju. Za ohranitev spomina na te dogodke in žrtve genocida je bil odprt Spominski center Srebrenica-Potočari. Lokacijo za pokopališče in spominsko mesto je leta 2000 določil takratni visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino
Wolfgang Petritsch. V bližini nekdanje tovarne akumulatorjev, kjer so bili med vojno nameščeni vojaki nizozemskega bataljona Združenih narodov, se je začel graditi kompleks v spomin na žrtve. Tovarna je bila med genocidom prizorišče številnih zločinov, zato je bila leta 2003 vključena v Spominski center s posebno odredbo takratnega visokega predstavnika Paddyja Ashdowna.
Spominski center je septembra 2003 uradno odprl nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Takrat so bili pokopani tudi prvi ostanki 600 identificiranih žrtev. Zakon o Spominskem centru Srebrenica-Potočari, sprejet leta 2007, je kot trajni opomnik na žrtve genocida formalno ustanovil ta center. Vsako leto, predvsem na obletnico genocida 11. julija, potekajo dodatni pokopi, saj se postopoma odkrivajo novi ostanki žrtev. Spominski center Srebrenica-Potočari danes ni zgolj kraj pokopa in spomina, temveč tudi pomembno izobraževalno središče, kjer se prihodnje generacije učijo o grozotah vojne in pomenu sožitja, da se takšna tragedija nikoli več ne ponovi.
V okviru spominskega programa 8372 živih spominov pri spominskih in izobraževalnih aktivnostih ter pri obeleževanju spomina na genocid partnersko sodelujemo s Spominskim centrom Srebrenica-Potočari.
