V zgodovini muslimanov je institucija vakufa (trajnega dobra) imela veliko vlogo pri nastanku, razvoju in ohranjanju islamske kulture in civilizacije.
Od časa poslanca Muhammeda, a.s., ki je prvi podaril v vakuf svoje imetje, kot tudi v času ashabov (prijateljev), ki so mu pri tem sledili, institucija vakufa postane sprožilec celotnega razvoja muslimanske skupnosti.
Vakuf se na področju Republike Slovenije začne razvijati z vzpostavitvijo Islamske skupnosti in džemata tekom 20. in 21. stoletja. Nastajanje vakufa je pogojeno z razvojem in nastankom Islamske skupnosti. Razvoj vakufa se je temeljil na nakupu prostorov za potrebe Skupnosti, ki so z nakupom postajali vakuf. Zgodovinsko bi se vakuf lahko vezal za gradnjo prve džamije v Logu pod Mangartom 1917. leta, ki je zgrajena za potrebe muslimanov, ki so bili del avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni.
Po koncu vojne je džamija porušena vendar so ostali grobovi muslimanov, ki so umrli v prvi svetovni vojni na tem področju. Vse do leta 1979 so muslimani svoje verske potrebe opravljali v najetih prostorih. Takrat je kupljena hiša za potrebe džemata Ljubljana, ki je po prenovi tudi uradno odprta 27. junija 1981. To je bil takrat prvi in edini objekt, ki so ga muslimani uporabljali.
Pomembnejši razvoj vakufa se začne z osamosvojitvijo Republike Slovenije, ko so za potrebe Skupnosti kupljeni prostori v katerih so nastajale mošeje. V začetku 90-tih let 20. stoletja so aktivisti Islamske skupnosti začeli kupovati objekte za potrebe skupnosti. Predvsem so ti bile privatne hiše ali manjši poslovni prostori, ki so preurejeni v mošeje in stanovanja za imame. Takšni objekti so poleg Ljubljane kupljeni tudi na Jesenicah, Tržiču, Kranju, Škofja Loki, Mariboru, Celju, Velenju, Trbovlju, Kopru, Ajdovščini, Postojni in Kočevju. V nakup in prenovo teh objektov so muslimani vložili ogromen napor.
S časom se bo izkazalo, da ti prostori v večih mestih, kjer je živelo večje število muslimanov, ne ustrezajo dolgoročnim potrebam muslimanov in Islamske skupnosti. Imenovanje muftija prof. dr. Nedžada Grabusa za ljubljanskega muftija leta 2006, predstavlja preobrat pri delovanju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in tako tudi za razvoj vakufa. Islamska skupnost doživi preporod, ko se zgradi kompleks Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani kot tudi z razvojem in gradnjo vakufskih objektov v drugih mestih in džematih Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Muslimanski kulturni center predstavlja najpomembnejši vakufski objekt v Republiki Sloveniji.
Islamska skupnost je z namenom pravilnega razumevanja in odnosa ter razvoja trajnega dobra, leta 2013 ustanovila Vakuf, ki deluje znotraj Islamske skupnosti. S tem pristopom je skupnost imela namen motivirati člane, da darujejo svoje imetje za skupno dobro in da prispevajo k razvoju vakufa. Po vzoru h. Omera, ki je v vakuf podaril svojo najdragocenejše imetje, sta Esad in Hazima Mulalić, za potrebe vzdrževanja džamije v Ljubljani, leta 2017 podarila svoje stanovanje v Radomljah v vakuf.
Z nesebičnim zavzemanjem vodstva Islamske skupnosti, velikega števila donatorjev in aktivistov Islamske skupnosti, so kupljeni novi prostori za delovanje skupnosti v Ljubljani, Vnanjih Goricah, Sežani, Novemu mestu, Izoli, Jesenicah, Mariboru, Kranju, Velenju, Kopru, Ajdovščini, Novoj Gorici in Krškem in tako je dodatno okrepljena vloga vakufa v Republiki Sloveniji.
Upamo, da bodo plemeniti ideji in viziji o pomembnosti vakufa sledile tudi bodoče generacije.
Sead Karišik
Od časa poslanca Muhammeda, a.s., ki je prvi podaril v vakuf svoje imetje, kot tudi v času ashabov (prijateljev), ki so mu pri tem sledili, institucija vakufa postane sprožilec celotnega razvoja muslimanske skupnosti.
Vakuf se na področju Republike Slovenije začne razvijati z vzpostavitvijo Islamske skupnosti in džemata tekom 20. in 21. stoletja. Nastajanje vakufa je pogojeno z razvojem in nastankom Islamske skupnosti. Razvoj vakufa se je temeljil na nakupu prostorov za potrebe Skupnosti, ki so z nakupom postajali vakuf. Zgodovinsko bi se vakuf lahko vezal za gradnjo prve džamije v Logu pod Mangartom 1917. leta, ki je zgrajena za potrebe muslimanov, ki so bili del avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni.
Po koncu vojne je džamija porušena vendar so ostali grobovi muslimanov, ki so umrli v prvi svetovni vojni na tem področju. Vse do leta 1979 so muslimani svoje verske potrebe opravljali v najetih prostorih. Takrat je kupljena hiša za potrebe džemata Ljubljana, ki je po prenovi tudi uradno odprta 27. junija 1981. To je bil takrat prvi in edini objekt, ki so ga muslimani uporabljali.
Pomembnejši razvoj vakufa se začne z osamosvojitvijo Republike Slovenije, ko so za potrebe Skupnosti kupljeni prostori v katerih so nastajale mošeje. V začetku 90-tih let 20. stoletja so aktivisti Islamske skupnosti začeli kupovati objekte za potrebe skupnosti. Predvsem so ti bile privatne hiše ali manjši poslovni prostori, ki so preurejeni v mošeje in stanovanja za imame. Takšni objekti so poleg Ljubljane kupljeni tudi na Jesenicah, Tržiču, Kranju, Škofja Loki, Mariboru, Celju, Velenju, Trbovlju, Kopru, Ajdovščini, Postojni in Kočevju. V nakup in prenovo teh objektov so muslimani vložili ogromen napor.
S časom se bo izkazalo, da ti prostori v večih mestih, kjer je živelo večje število muslimanov, ne ustrezajo dolgoročnim potrebam muslimanov in Islamske skupnosti. Imenovanje muftija prof. dr. Nedžada Grabusa za ljubljanskega muftija leta 2006, predstavlja preobrat pri delovanju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in tako tudi za razvoj vakufa. Islamska skupnost doživi preporod, ko se zgradi kompleks Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani kot tudi z razvojem in gradnjo vakufskih objektov v drugih mestih in džematih Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Muslimanski kulturni center predstavlja najpomembnejši vakufski objekt v Republiki Sloveniji.
Islamska skupnost je z namenom pravilnega razumevanja in odnosa ter razvoja trajnega dobra, leta 2013 ustanovila Vakuf, ki deluje znotraj Islamske skupnosti. S tem pristopom je skupnost imela namen motivirati člane, da darujejo svoje imetje za skupno dobro in da prispevajo k razvoju vakufa. Po vzoru h. Omera, ki je v vakuf podaril svojo najdragocenejše imetje, sta Esad in Hazima Mulalić, za potrebe vzdrževanja džamije v Ljubljani, leta 2017 podarila svoje stanovanje v Radomljah v vakuf.
Z nesebičnim zavzemanjem vodstva Islamske skupnosti, velikega števila donatorjev in aktivistov Islamske skupnosti, so kupljeni novi prostori za delovanje skupnosti v Ljubljani, Vnanjih Goricah, Sežani, Novemu mestu, Izoli, Jesenicah, Mariboru, Kranju, Velenju, Kopru, Ajdovščini, Novoj Gorici in Krškem in tako je dodatno okrepljena vloga vakufa v Republiki Sloveniji.
Upamo, da bodo plemeniti ideji in viziji o pomembnosti vakufa sledile tudi bodoče generacije.
Sead Karišik
