Zakaj se muslimani postijo v Ramadanu?
V teh dneh, ko nas je večina prekomerno težkih, je veliko ljudi poskusilo različne vrste postenja.
Nekateri bodo ves dan pili samo sok ali jedli samo sadje ali se izogibali sladkorju in škrobu ali za nekaj časa pustili alkohol.
Kljub temu pa se veliki večini ljudi zdi ideja o muslimanskemu postu v mesecu Ramadanu čudna.
Celoten narod, skoraj 2 milijardi ljudi, moških in žensk, mladih in starih, bogatih in revnih se v času dnevnih ur Ramadana skupaj postijo in se vzdržujejo hrane, pijače in spolnih odnosov.
To je opis meseca Ramadana.
Kakšen pomen ima Ramadan? Ali ni to zelo stroga praksa? Ali je to samo čas, ko muslimani spijo in se postijo in komaj kaj delajo čez dan; potem pa jedo, pijejo in ostajajo budni vso noč? Kakšen je v resnici duh Ramadana?
Post je predpisan tudi v drugih veroizpovedih
V slovenščini “post” pomeni, da se človek prostovoljno vzdrži hrane ali določenih vrst hrane, v znak spoštovanja svetega dne ali v znak žalovanja, žalosti ali kesanja.
To prakso je mogoče najti v večini večjih svetovnih veroizpovedih.
Na primer:
Hinduizem: Post v sanskritu se imenuje upavasa.
Verni hindujci se ob posebnih priložnostih postijo v znak spoštovanja svojih osebnih bogov ali kot del pokoravanja.
Večina vernih hindujcev se posti redno ali ob posebnih priložnostih, kot so festivali. V teh dneh sploh ne jedo, jedo le enkrat ali pa imajo posebno dieto s sadjem ali preprosto hrano.
Judaizem: Jom Kipur (Dan odrešitve) je zadnji od desetih dni kesanja, na 10. dan meseca Tišri.
Na ta dan je prepovedano jesti, piti, se umivati, nositi usnje ali imeti spolne odnose. Poleg tega velja prepoved dela, podobno kot pri Šabatu. [Slovar svetovnih verstev, stran 817]
Prav tako je omembe vredno, da je v Stari zavezi zapisano, da se je postil tudi Mojzes (mir z njim):
“Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. (2. Mojzesova knjiga 34:28)
Za katoliške kristjane je Veliki post glavna sezona posta, ki posnema štiridesetdnevni post Jezusa (mir z njim) [Slovar svetovnih verstev, stran 425]
V četrtem stoletju se je post začel šest tednov pred Veliko nočjo ali pred velikim tednom. V sedmem stoletju pa je bil v večini krajev prilagojen na štirideset dni dejanskega posta.
V Evangeliju je zapisano, da se je Jezus postil, tako kot Mojzes. “Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. (Matej 4:2 in Luka 4:2)
V teh dneh, ko nas je večina prekomerno težkih, je veliko ljudi poskusilo različne vrste postenja.
Nekateri bodo ves dan pili samo sok ali jedli samo sadje ali se izogibali sladkorju in škrobu ali za nekaj časa pustili alkohol.
Kljub temu pa se veliki večini ljudi zdi ideja o muslimanskemu postu v mesecu Ramadanu čudna.
Celoten narod, skoraj 2 milijardi ljudi, moških in žensk, mladih in starih, bogatih in revnih se v času dnevnih ur Ramadana skupaj postijo in se vzdržujejo hrane, pijače in spolnih odnosov.
To je opis meseca Ramadana.
Kakšen pomen ima Ramadan? Ali ni to zelo stroga praksa? Ali je to samo čas, ko muslimani spijo in se postijo in komaj kaj delajo čez dan; potem pa jedo, pijejo in ostajajo budni vso noč? Kakšen je v resnici duh Ramadana?
Post je predpisan tudi v drugih veroizpovedih
V slovenščini “post” pomeni, da se človek prostovoljno vzdrži hrane ali določenih vrst hrane, v znak spoštovanja svetega dne ali v znak žalovanja, žalosti ali kesanja.
To prakso je mogoče najti v večini večjih svetovnih veroizpovedih.
Na primer:
Hinduizem: Post v sanskritu se imenuje upavasa.
Verni hindujci se ob posebnih priložnostih postijo v znak spoštovanja svojih osebnih bogov ali kot del pokoravanja.
Večina vernih hindujcev se posti redno ali ob posebnih priložnostih, kot so festivali. V teh dneh sploh ne jedo, jedo le enkrat ali pa imajo posebno dieto s sadjem ali preprosto hrano.
Judaizem: Jom Kipur (Dan odrešitve) je zadnji od desetih dni kesanja, na 10. dan meseca Tišri.
Na ta dan je prepovedano jesti, piti, se umivati, nositi usnje ali imeti spolne odnose. Poleg tega velja prepoved dela, podobno kot pri Šabatu. [Slovar svetovnih verstev, stran 817]
Prav tako je omembe vredno, da je v Stari zavezi zapisano, da se je postil tudi Mojzes (mir z njim):
“Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. (2. Mojzesova knjiga 34:28)
Za katoliške kristjane je Veliki post glavna sezona posta, ki posnema štiridesetdnevni post Jezusa (mir z njim) [Slovar svetovnih verstev, stran 425]
V četrtem stoletju se je post začel šest tednov pred Veliko nočjo ali pred velikim tednom. V sedmem stoletju pa je bil v večini krajev prilagojen na štirideset dni dejanskega posta.
V Evangeliju je zapisano, da se je Jezus postil, tako kot Mojzes. “Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. (Matej 4:2 in Luka 4:2)