Allahov poslanec Muhammed, a.s., je zadnji poslanec in je poslan z namenom, da ljudje v njemu prepoznamo najlepši vzor. On je izpopolnil lep značaj in z lastnim primerom pokazal dobrohotnost ter pravičnost. Med njegovo misijo, ki je trajala 23 let, so plemeniti ashabi z njim delili vse dobro in vse težave, ki so se pojavile na njihovi skupni poti. Ashabi so prijatelji poslanca Muhammeda, a.s., oziroma ljudje, ki so živeli z njim in se z njim vsaj enkrat srečali. Vzgojeni so v blagoslovljeni družbi poslanca Muhammeda, a.s., ki jo je Allah, dž.š., v Kur’anu velikokrat pohvalil. Ashabi skupaj s Poslancem pripadajo zlati generaciji islama.
Za vernika imajo takoj za poslancem Muhammedom, a.s., zelo pomembno vrednost in vlogo njegovi ashabi, in sicer zaradi dejstva, da je Vzvišeni Allah zapovedal ljudem, naj se pokorijo Njegovemu Poslancu, saj je pokorščino do Poslanca izenačil s pokorščino do Njega samega. Ravno ashabi so bili primer, kako izkazujemo svojo pokorščino in ljubezen do poslanca Muhammeda, a.s.
Ashabi so živeli s Poslancem, se zgledovali po njegovih dejanjih, besedah, razmišljanju, stališčih in ne nazadnje načinu življenja, zato so za nas pomembna mišljenja in stališča ashabov poslanca Muhammeda, a.s.
Plemeniti ashabi so zelo dobro poznali Kur’an, poznali so čist jezik Kur’ana, ki je brez kakršnihkoli primesi. Poleg tega so poznali vzroke za razodetje določenih ajetov (stavkov) Kur’ana in smisel Poslančevih besed, tako kot jih on sam prakticira v svojem življenju. Zato so njihova stališča in mišljenja za nas pomembna.
Ashabi so z vso predanostjo in pod nadzorom poslanca Muhammeda, a.s, svoje življenje podredili Razodetju. Vsa materialna in duhovna vprašanja so reševali neposredno s poslancem Muhammedom, a.s., in tako postali vzor drugim muslimanom. Poleg tega je bilo vse, kar se je dogajalo poslancu Muhammedu, a.s., za njih zelo pomembno in predstavljali so njegovo največjo oporo, saj so bili v zelo težkih okoliščinah privrženi veri in poslancu Muhammedu, a.s.
Zaradi velike ljubezni in spoštovanja, ki so ga čutili do Muhammeda, a.s., so si ashabi šteli v čast biti v njegovi službi in neposredni bližini. Nekateri ashabi so se z njim družili samo občasno, nekaj pa jih je z njim preživelo veliko časa. Prav ti so prenesli in zapisali njegove govore, v zapisih prikazali njegovo vedenje v javnem in zasebnem življenju, njegov videz in gibe. Posledično so nekateri od njih postali znani prenašalci hadisov.
Vsak ashab je poseben sam po sebi, vsak od njih je bil prepoznaven po nečem, vendar je vredno izpostaviti deset njih: Ebu Bekr Es-Sidik (Iskreni, prvi kalif in najboljši prijatelj poslanca Muhammeda, a.s.), Omer ibnul Hattab (drugi kalif), Osman ibn Affan (tretji kalif), Alija ibn Ebi Talib (četrti in zadnji kalif), Seid ibn Zejd, Sa’d ibn ebi Vekas, Abdurrahman ibn Auf (prepoznaven po svoji dobroti. Znan po tem, da je razdelil vse svoje imetje, še preden je zaspal), Talha ibn Ubejdullah, Ebu Ubejde Amir ibn El-Džerrah in Zubejr ibn El-Avvam. Našteti ashabi so izbrani zato, ker so bili še v času življenja obveščeni, da bodo prispeli v džennet.
Za vernika imajo takoj za poslancem Muhammedom, a.s., zelo pomembno vrednost in vlogo njegovi ashabi, in sicer zaradi dejstva, da je Vzvišeni Allah zapovedal ljudem, naj se pokorijo Njegovemu Poslancu, saj je pokorščino do Poslanca izenačil s pokorščino do Njega samega. Ravno ashabi so bili primer, kako izkazujemo svojo pokorščino in ljubezen do poslanca Muhammeda, a.s.
Ashabi so živeli s Poslancem, se zgledovali po njegovih dejanjih, besedah, razmišljanju, stališčih in ne nazadnje načinu življenja, zato so za nas pomembna mišljenja in stališča ashabov poslanca Muhammeda, a.s.
Plemeniti ashabi so zelo dobro poznali Kur’an, poznali so čist jezik Kur’ana, ki je brez kakršnihkoli primesi. Poleg tega so poznali vzroke za razodetje določenih ajetov (stavkov) Kur’ana in smisel Poslančevih besed, tako kot jih on sam prakticira v svojem življenju. Zato so njihova stališča in mišljenja za nas pomembna.
Ashabi so z vso predanostjo in pod nadzorom poslanca Muhammeda, a.s, svoje življenje podredili Razodetju. Vsa materialna in duhovna vprašanja so reševali neposredno s poslancem Muhammedom, a.s., in tako postali vzor drugim muslimanom. Poleg tega je bilo vse, kar se je dogajalo poslancu Muhammedu, a.s., za njih zelo pomembno in predstavljali so njegovo največjo oporo, saj so bili v zelo težkih okoliščinah privrženi veri in poslancu Muhammedu, a.s.
Zaradi velike ljubezni in spoštovanja, ki so ga čutili do Muhammeda, a.s., so si ashabi šteli v čast biti v njegovi službi in neposredni bližini. Nekateri ashabi so se z njim družili samo občasno, nekaj pa jih je z njim preživelo veliko časa. Prav ti so prenesli in zapisali njegove govore, v zapisih prikazali njegovo vedenje v javnem in zasebnem življenju, njegov videz in gibe. Posledično so nekateri od njih postali znani prenašalci hadisov.
Vsak ashab je poseben sam po sebi, vsak od njih je bil prepoznaven po nečem, vendar je vredno izpostaviti deset njih: Ebu Bekr Es-Sidik (Iskreni, prvi kalif in najboljši prijatelj poslanca Muhammeda, a.s.), Omer ibnul Hattab (drugi kalif), Osman ibn Affan (tretji kalif), Alija ibn Ebi Talib (četrti in zadnji kalif), Seid ibn Zejd, Sa’d ibn ebi Vekas, Abdurrahman ibn Auf (prepoznaven po svoji dobroti. Znan po tem, da je razdelil vse svoje imetje, še preden je zaspal), Talha ibn Ubejdullah, Ebu Ubejde Amir ibn El-Džerrah in Zubejr ibn El-Avvam. Našteti ashabi so izbrani zato, ker so bili še v času življenja obveščeni, da bodo prispeli v džennet.
