Muslimani ne praznujemo in ne sprejemamo čestitk za novo leto
Še preden pojasnimo zakaj muslimani ne prazujemo novega leta, si poglejmo zgodovino omenjenega praznika.
Znano je, da je Julij Cezar prvi dan novega leta uvedel 1. januarja, deloma z namenom oboževanja Janusa, rimskega “boga začetka”. Takrat so rimljani praznovali tako, da so prinašali žrtve Janusu, med seboj so si izmenjevali darila, okrašali so svoje domove in prirejali zabave. V srednjeveški Evropi so krščanski voditelji začasno zamenjali 1. januar z dnevi, ki imajo več verskega pomena, kot je 25. december (“obletnica rojstva Jezusa”) in 25. marec (“praznik blagoslovja”); Papež Gregor XIII je leta 1582 ponovno uveljavil 1. januar kot novoletni dan.
Silvestrovo je god papeža Silvestra I., katerega obhajajo 31. decembra, kar je tudi zadnji dan v koledarskem letu.
Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega “svetnika”. V preteklosti je bil god pomembnejši praznik kot rojstni dan. Oseba praznuje svoj god na smrtni dan krščanskega “svetnika”. (izvor: Wikipedia)
Po vsem navedenim vidimo, da je novo leto krščanski praznik, katerega muslimani ne smemo praznovati, kakor tudi drugi ne praznujejo praznike muslimanov. Zakaj bi sploh nekdo, nekomu ki je musliman čestital krščanski praznik?! To je toliko nesmiselno, kot če bi nek musliman čestital kristjanu bajram?!
Muslimani imamo samo dva praznika – (‘iid-ul-Fitr) Ramadan (ramazanski) bajram in (‘iid-ul-Adha) Kurban bajram.
Allah pravi:
والَّذِينَ لَا يَشْهَدُونَ الزُّورَ و إِذَا مَرُّوا بِاللَّغْوِ مَرُّوا كِرَامًا
“in tisti, ki ne pričajo krivo, in ko gredo mimo jalovih pogovorov, jih plemenito preslišijo.” (25, 72)
قال ابن كثيرٍ -رحمه الله- في تفسيره لهذه الآية الكريمة: قال أبو العالية، و طاووس، و محمد بن سيرين،، و الضحاك، و الربيع بن أنس، و غيرهم: (هي أعيادُ المشركين).اهـ [تفسير بن كثير ج (3) ص (2097)].
Ibn Kesir v svojem tefsirju pravi: Rekel je Ebu ‘Alije, Tavus, Muhammed ibn Sirin, Dahhak in Rabia’ ibn Enes ter ostali: ‘To so prazniki politeistov (mušrikov).’
Po konsenzu islamskih učenjakov je prepovedano praznovati, čestitati in obeleževati nemuslimanske praznike in to stališče zagovarjajo vse pravne šole – hanefijska, malikijska, šafijska in hanbelijska. (Glej: Iktidau-s-siratil mu-stekim, 2/524., Ahkamu ehli-z-zimmeti od Ibnu-l-Kajjima, 2/722., 725., Et-Teššebbuhu-l-menhijju anhu fi-l-fikhi-l islamijji, 335. str.)
Rekel je islamski učenjak Ibnul Qajjim: “Čestitanja poganskih obredov je po konsenzusu islamskih učenjakov strogo prepovedano. A tisti, ki to počne, če se reši neverstva se ni rešil greha.”
Pomembno je poudariti, da je čestitanje verskih (religijskih) praznikov neverstvo, kot je npr. čestitanje “božiča” in drugih njemu podobnih praznikov.
Še preden pojasnimo zakaj muslimani ne prazujemo novega leta, si poglejmo zgodovino omenjenega praznika.
Znano je, da je Julij Cezar prvi dan novega leta uvedel 1. januarja, deloma z namenom oboževanja Janusa, rimskega “boga začetka”. Takrat so rimljani praznovali tako, da so prinašali žrtve Janusu, med seboj so si izmenjevali darila, okrašali so svoje domove in prirejali zabave. V srednjeveški Evropi so krščanski voditelji začasno zamenjali 1. januar z dnevi, ki imajo več verskega pomena, kot je 25. december (“obletnica rojstva Jezusa”) in 25. marec (“praznik blagoslovja”); Papež Gregor XIII je leta 1582 ponovno uveljavil 1. januar kot novoletni dan.
Silvestrovo je god papeža Silvestra I., katerega obhajajo 31. decembra, kar je tudi zadnji dan v koledarskem letu.
Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega “svetnika”. V preteklosti je bil god pomembnejši praznik kot rojstni dan. Oseba praznuje svoj god na smrtni dan krščanskega “svetnika”. (izvor: Wikipedia)
Po vsem navedenim vidimo, da je novo leto krščanski praznik, katerega muslimani ne smemo praznovati, kakor tudi drugi ne praznujejo praznike muslimanov. Zakaj bi sploh nekdo, nekomu ki je musliman čestital krščanski praznik?! To je toliko nesmiselno, kot če bi nek musliman čestital kristjanu bajram?!
Muslimani imamo samo dva praznika – (‘iid-ul-Fitr) Ramadan (ramazanski) bajram in (‘iid-ul-Adha) Kurban bajram.
Allah pravi:
والَّذِينَ لَا يَشْهَدُونَ الزُّورَ و إِذَا مَرُّوا بِاللَّغْوِ مَرُّوا كِرَامًا
“in tisti, ki ne pričajo krivo, in ko gredo mimo jalovih pogovorov, jih plemenito preslišijo.” (25, 72)
قال ابن كثيرٍ -رحمه الله- في تفسيره لهذه الآية الكريمة: قال أبو العالية، و طاووس، و محمد بن سيرين،، و الضحاك، و الربيع بن أنس، و غيرهم: (هي أعيادُ المشركين).اهـ [تفسير بن كثير ج (3) ص (2097)].
Ibn Kesir v svojem tefsirju pravi: Rekel je Ebu ‘Alije, Tavus, Muhammed ibn Sirin, Dahhak in Rabia’ ibn Enes ter ostali: ‘To so prazniki politeistov (mušrikov).’
Po konsenzu islamskih učenjakov je prepovedano praznovati, čestitati in obeleževati nemuslimanske praznike in to stališče zagovarjajo vse pravne šole – hanefijska, malikijska, šafijska in hanbelijska. (Glej: Iktidau-s-siratil mu-stekim, 2/524., Ahkamu ehli-z-zimmeti od Ibnu-l-Kajjima, 2/722., 725., Et-Teššebbuhu-l-menhijju anhu fi-l-fikhi-l islamijji, 335. str.)
Rekel je islamski učenjak Ibnul Qajjim: “Čestitanja poganskih obredov je po konsenzusu islamskih učenjakov strogo prepovedano. A tisti, ki to počne, če se reši neverstva se ni rešil greha.”
Pomembno je poudariti, da je čestitanje verskih (religijskih) praznikov neverstvo, kot je npr. čestitanje “božiča” in drugih njemu podobnih praznikov.
