Lepota in pomen Arefata
Približuje se kurban bajram in z njim tudi dan Arefata. Dan Arefata je dan neizmerne duhovne lepote in ima velik pomen za vsakega muslimana. Deveti zul hidže je dan, ko se verniki iz celega sveta skromno in ponižno zbirajo na gori Arefat. Ta dan je srce hadža (romanja), osrednji dogodek hadža, ki simbolizira najvišjo stopnjo predanosti in pokornosti Vzvišenemu Allahu.
Dan Arefata ni poseben samo zaradi velikega števila hadžijev, ki v preprostih oblačilih, imenovanih ihrami, predstavljajo belo morje enotnosti. To je duhovno in notranje potovanje, ki presega fizične meje in sega globoko v srce vsakega vernika. V tej preprostosti in skromnosti se brišejo vse razlike – bogastvo, socialni položaj, narodnost – pred Stvarnikom so vsi ljudje enaki, enako ranljivi in enako predani.
Ta dan hadžiji od sončnega vzhoda do sončnega zahoda dvigujejo roke in Boga prosijo za odpuščanje, milost in blagoslov. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: »Ne obstaja dan, ko Allah več ljudi osvobodi ognja, kot jih na dan Arefata.« Ta trenutek, ko je nebo polno iskrenih molitev in iz srca izgovorjenih priprošenj, prinaša občutek popolne povezanosti z Bogom. Dan Arefata ni samo čas za osebno refleksijo in duhovno obnovo. To je trenutek za celotno muslimansko skupnost, vse ljudi, ki se zbirajo zaradi vere, molitve in enotnosti. Ta skupni cilj in kolektivna predanost sta tisto, zaradi česar je dan Arefata tako lep in ima velik pomen.
Ta dan je pomemben tudi za tiste, ki ne morejo biti fizično prisotni na Arefatu. Post na dan Aferata ima izredne duhovne koristi in nagrade. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: »Najboljša priprošnja je na dan Arefata in najboljše, kar sem rekel in so govorili tudi poslanci pred menoj, je: ,La ilahe illellahu vahdehu la šerike lehu, lehu-l-mulku ve lehu-l-hamdu ve huve ‘ala kulli šej’in kadir‘« (Ni drugega boga razen Allaha, nihče Mu ni enak, Njemu pripadata oblast in zahvala, On oživi in usmrti, kogar On želi, On vse zmore).
V drugem hadisu vidimo, da se na dan Arefata odpušča tistim, ki pazijo na svoj sluh, vid in jezik. Arefat je tako tudi najboljši dan za druženje s Kur’anom in razmišljanje o milosti, ki nam jo podarja Vzvišeni Allah. Ko je Muhammed, naj je mir z njim, opravljal poslovilni hadž, to je bil petek, 9. zul hidže, leta 10 po hidžri, je po mnenju učenjakov na Arefatu razodet zadnji ajet (kur’anski verz): »Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera« (El Maide, 3). Ta bajram nas povezuje s koncem Razodetja, tako kot nas ramazanski bajram povezuje z začetkom Razodetja.
Arefat ni samo kraj ali dogodek. To je dan, ko srce najde svoj mir, duša svojo pot, vera pa svojo moč. To je dan, ki najbolj jezi Iblisa, dan, v katerem je on najbolj ponižan in preziran. O tem govori naslednji hadis: »Šejtan je zaradi Allahove milosti, ki se spušča na Njegove vernike, in zaradi odpuščanja grehov najbolj preziran, najbolj ponižan in najbolj jezen na dan Arefata. Samo na dan bitke pri Bedru je bil zaradi vsega, kar je videl, še bolj ponižan.« Nekdo je vprašal: »Allahov Poslanec, kaj pa je šejtan videl na dan bitke pri Bedru?« Poslanec, naj je mir z njim, je odgovoril: »Videl je meleka Džibrila, ko je prišel s skupino melekov, da bi pomagal muslimanom« (Imam Malik, Bejheki, Abdurezak in Ibn Abdul Berr).
Po dnevu Arefata nastopi kurban bajram. Noč pred bajramom je pohvalno preživeti v bogoslužju in se spominjati Vzvišenega Allaha, pohvalno je opravljati prostovoljne namaze, brati Kur’an, prositi za odpuščanje, izrekati priprošnje. Muhammed, naj je mir z njim, v enem hadisu pravi: »Kdor noč pred bajram namazom preživi tako, da Vzvišenega Allaha prosi za nagrado, njegovo srce ne bo umrlo tisti dan, ko bodo umirala srca drugih ljudi (ko nastopi kijametski dan)« (Taberani, Darekutni).
Merjema Đulović
Približuje se kurban bajram in z njim tudi dan Arefata. Dan Arefata je dan neizmerne duhovne lepote in ima velik pomen za vsakega muslimana. Deveti zul hidže je dan, ko se verniki iz celega sveta skromno in ponižno zbirajo na gori Arefat. Ta dan je srce hadža (romanja), osrednji dogodek hadža, ki simbolizira najvišjo stopnjo predanosti in pokornosti Vzvišenemu Allahu.
Dan Arefata ni poseben samo zaradi velikega števila hadžijev, ki v preprostih oblačilih, imenovanih ihrami, predstavljajo belo morje enotnosti. To je duhovno in notranje potovanje, ki presega fizične meje in sega globoko v srce vsakega vernika. V tej preprostosti in skromnosti se brišejo vse razlike – bogastvo, socialni položaj, narodnost – pred Stvarnikom so vsi ljudje enaki, enako ranljivi in enako predani.
Ta dan hadžiji od sončnega vzhoda do sončnega zahoda dvigujejo roke in Boga prosijo za odpuščanje, milost in blagoslov. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: »Ne obstaja dan, ko Allah več ljudi osvobodi ognja, kot jih na dan Arefata.« Ta trenutek, ko je nebo polno iskrenih molitev in iz srca izgovorjenih priprošenj, prinaša občutek popolne povezanosti z Bogom. Dan Arefata ni samo čas za osebno refleksijo in duhovno obnovo. To je trenutek za celotno muslimansko skupnost, vse ljudi, ki se zbirajo zaradi vere, molitve in enotnosti. Ta skupni cilj in kolektivna predanost sta tisto, zaradi česar je dan Arefata tako lep in ima velik pomen.
Ta dan je pomemben tudi za tiste, ki ne morejo biti fizično prisotni na Arefatu. Post na dan Aferata ima izredne duhovne koristi in nagrade. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: »Najboljša priprošnja je na dan Arefata in najboljše, kar sem rekel in so govorili tudi poslanci pred menoj, je: ,La ilahe illellahu vahdehu la šerike lehu, lehu-l-mulku ve lehu-l-hamdu ve huve ‘ala kulli šej’in kadir‘« (Ni drugega boga razen Allaha, nihče Mu ni enak, Njemu pripadata oblast in zahvala, On oživi in usmrti, kogar On želi, On vse zmore).
V drugem hadisu vidimo, da se na dan Arefata odpušča tistim, ki pazijo na svoj sluh, vid in jezik. Arefat je tako tudi najboljši dan za druženje s Kur’anom in razmišljanje o milosti, ki nam jo podarja Vzvišeni Allah. Ko je Muhammed, naj je mir z njim, opravljal poslovilni hadž, to je bil petek, 9. zul hidže, leta 10 po hidžri, je po mnenju učenjakov na Arefatu razodet zadnji ajet (kur’anski verz): »Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera« (El Maide, 3). Ta bajram nas povezuje s koncem Razodetja, tako kot nas ramazanski bajram povezuje z začetkom Razodetja.
Arefat ni samo kraj ali dogodek. To je dan, ko srce najde svoj mir, duša svojo pot, vera pa svojo moč. To je dan, ki najbolj jezi Iblisa, dan, v katerem je on najbolj ponižan in preziran. O tem govori naslednji hadis: »Šejtan je zaradi Allahove milosti, ki se spušča na Njegove vernike, in zaradi odpuščanja grehov najbolj preziran, najbolj ponižan in najbolj jezen na dan Arefata. Samo na dan bitke pri Bedru je bil zaradi vsega, kar je videl, še bolj ponižan.« Nekdo je vprašal: »Allahov Poslanec, kaj pa je šejtan videl na dan bitke pri Bedru?« Poslanec, naj je mir z njim, je odgovoril: »Videl je meleka Džibrila, ko je prišel s skupino melekov, da bi pomagal muslimanom« (Imam Malik, Bejheki, Abdurezak in Ibn Abdul Berr).
Po dnevu Arefata nastopi kurban bajram. Noč pred bajramom je pohvalno preživeti v bogoslužju in se spominjati Vzvišenega Allaha, pohvalno je opravljati prostovoljne namaze, brati Kur’an, prositi za odpuščanje, izrekati priprošnje. Muhammed, naj je mir z njim, v enem hadisu pravi: »Kdor noč pred bajram namazom preživi tako, da Vzvišenega Allaha prosi za nagrado, njegovo srce ne bo umrlo tisti dan, ko bodo umirala srca drugih ljudi (ko nastopi kijametski dan)« (Taberani, Darekutni).
Merjema Đulović
