Islamski Članki Islam ni religija ekstremizma

Islam ni religija ekstremizma

Allah pravi: »….Kdor ubije nedolžnega človeka, ki ni ubil nikogar, ali tistega, ki na zemlji ne dela nereda, se šteje kot da bi ubil celotno človeštvo. In kdor reši življenje samo enemu človeku, se šteje, kot da bi rešil življenje celotnemu človeštvu…« Kur’an 5:32

Ali je islam res ekstremistična religija?

»Islamski teroristi!« »Muslimanski fundamentalisti!« »Ekstremisti!« »Radikalni islamisti!« To je samo nekaj oznak, s katerimi so v zadnjih letih napačno označevali muslimane in določene muslimanske skupine.

Način prikazovanja islama v medijih je kriv, da tisti, ki religije ne poznajo dobro, pridejo do zmotnih sklepov o njej. V resnici gre za zelo miroljuben in toleranten način življenja.

Peter Manning, ki že več kot 30 let dela kot novinar, v svoji knjigi »Mi in oni« navaja: »Kot sem sam izkusil, obstaja ogromen prepad med tem, kako v resnici živijo Avstralci muslimanskega oziroma arabskega porekla, in tem, kako jih prikazujejo v naših (avstralskih) medijih.
Pri več kot šestdeset odstotkov novic (gre za naslovnici dveh vodilnih časopisov) so stale besede ‘divji’, ‘smrt’, ‘napad’, ‘uboj’, ‘samomor’ ali ‘strelci’ zraven besed, kot so ‘Arabec’, ‘Palestinec’, ‘musliman’ ali ‘islam’.«

Ali je potem res čudno, da večina ljudi islam povezuje s terorizmom?

A vendar se učinkom medijske pristranskosti in naši nevednosti lahko izognemo tako, da se seznanimo z ustreznimi islamskimi nauki. Najprej moramo opozoriti na Kur’an (za katerega muslimani verjamejo, da je Božja beseda) in avtentične izjave Poslanika Muhammeda (mir z njim). Ko bomo te nauke pravilno razumeli, bomo šele takrat dojeli, da islam popolnoma nasprotuje kakršni koli obliki ekstremizma.

Zakaj lahko Kur’an napačno razumemo

Ko prebiramo Kur’an ali izjave Poslanika (mir z njim), ne smemo pozabiti, da moramo upoštevati tudi kontekst, na katerega se besede nanašajo. Tisti, ki radi zavajajo ljudi, češ da je islam nevarna religija, imajo še posebej radi naslednji citat.

“In ubijte jih, kjerkoli jih najdete, in preženite jih, od koder so oni pregnali vas. Saj je nered (zloraba), hujši od ubijanja. Toda ne bojujte se z njimi pri Svetem hramu (Mekki), dokler vas oni ne napadejo in vas pobijajo. Če pa vas napadejo, tedaj tudi vi njih pobijajte. Takšna naj bo kazen za nevernike.” Kur’an 2:191

Včasih pa ta citat tako nevarno skrajšajo, da se glasi:

“in ubijte jih, kjerkoli jih najdete…” Kur’an 2: 191

Tukaj se seveda postavi očitno vprašanje: “Ubiti koga?” Da bi nanj odgovorili, moramo prebrati citata, ki stojita pred in za citatom 2:191.

“In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam, toda ne prestopajte mej (vi ne začenjajte boja)! Ker Allah ne mara tistih, ki prestopajo meje (ki začenjajo boj).” Kur’an 2:190

Zgornji citat navaja boj kot način samoobrambe (se pravi, bojujte se proti tistim, ki vas bodo napadli). Citat, ki sledi citatu 2:191, pa se glasi:

»Če pa odnehajo, Allah resnično odpušča in je Milosten!« Kur’an 2:192

Ti citati so bili razodeti v času, ko so muslimane zaradi vere preganjali z domov. Več kot deset let so trpeli preganjanje, tako da so na koncu morali pobegniti na varno.
Zgornji citati so se nanašali na obdobje, ko je bil Poslanik še živ in so arabski pogani v Meki muslimane zatirali in jih načrtovali napasti tudi tam, kjer so poiskali zatočišče.

Ta primer dokazuje, da moramo citate iz Kur’ana razumeti v pravilnem kontekstu, saj so se Poslaniku razodevali v obdobju 23 let v skladu z različnimi situacijami, v katerih se je znašel. Dodati moramo še to, da je bil Kur’an razodet v arabskem jeziku. Zato so prevodi v različne jezike morda zavajajoči in/ali netočni. .

Kdaj je vojskovanje/ bojevanje dopustno

Nobenega dvoma ni, da imajo muslimani (tako kot vsi drugi) legitimno pravico do obrambe pred napadalcem ali zatiralcem.

Islam uči, da je vojskovanje dovoljeno, ko želimo ohraniti dobrobit skupnosti ali preprečiti širitev zatiranja – glede na določeno situacijo je to lahko defenzivno ali ofenzivno bojevanje. Islam ima tako kot vsak drug ‘način življenja’, ki si želi zagotoviti svoj obstoj, pravico do samoobrambe, če nekdo napove vojno proti njemu. V Kur’anu (22:39) tako lahko preberemo:​

»Tisti, ki so napadeni, imajo pravico do boja, ker jim je storjena krivica (ker so podvrženi nasilju).«

Toda ko sovražnik s sovražnostjo preneha, moramo boj končati tudi mi, muslimani.

“Če pa bodo oni naklonjeni miru, bodi tudi ti! In zaupajte v Boga. On je resnično tisti, ki vse sliši in vse ve.” Kur’an 8:61

Ebu Bekr (naj bo Bog zadovoljen z njim), najboljši prijatelj Poslanika Muhammeda (mir z njim) in prvi njegov naslednik, je tako razložil, kako islam gleda na vojno:

Na bojišču ne smemo:
– Izvajati podlosti.
– Pohabljati mrtvecev.
– Zaviti s prave poti.
– Ubijati žensk, otrok in starih ljudi.
– Poškodovati ali uničiti dreves, še posebej rodovitnih ne.
– Klati sovražnikovo živino, razen za hrano.
– Poškodovati tistih, ki so svoje življenje posvetili čaščenju.

Kot lahko preberemo v citatu 2:190, Allah z naslednjimi besedami zapoveduje muslimamom, naj ne gredo v skrajnosti: “Ne prestopajte mej”. Vojna ni opravičilo za prestopanje meja. Islam uči, da se moramo slepemu maščevanju izogibati.

“In naj vas sovraštvo drugih ne pripelje do tega, da bi bili nepravični. Ravnajte pravično, to je najbližje bogaboječnosti!” Kur’an 5:8

Trezen razmislek o terorizmu

Terorizem je težko natančno opredeliti, saj ni splošno sprejete definicije, kaj pod ‘terorizem’ sploh spada. Prav tako se lahko pojavlja v številnih oblikah, kar prikazuje naslednji primer:

Robert Fisk, novinar časopisa ‘The Independent’, je zapisal: “Izrael in njihovi vojaški zavezniki (16. septembra 1982) so v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Shatila začeli s tridnevno orgijo posiljevanja, klanja in ubijanja, v kateri je življenje izgubilo 1.800 ljudi. Sledila je izraelska invazija na Libanon, katere namen je bil izriniti PLO (Palestinsko osvobodilno organizacijo) iz države. Invazijo so dovolili Združeni narodi in v njej je življenje izgubilo 17.500 Libanoncev in Palestincev, skoraj vsi med njimi so bili civilisti.”

Profesor Noam Chomsky pravi: “Nedvomno drži, da so ZDA največja teroristična država na svetu. V bistvu je to edina država, ki jo je Mednarodno sodišče leta 1986 obsodilo za mednarodni terorizem.”

Podobno razmišlja William Dalymple, novinar pri ‘The Independent’: “Ko se je leta 1995 zgodil grozljivi pokol v Srebrenici, kjer je življenje izgubilo 8.000 muslimanov, nekateri so bili neoboroženi, se nikoli ni nihče vprašal o nasilju in zatiralskih nagnjenjih krščanstva.”

“Zaradi razdejanja, ki so ga za seboj v zadnjih šestih desetletjih pustili voditelji Zahodnega sveta (domnevno kristjani), sem lahko prištejemo svetovno vojno, hladno vojno, dve atomski bombi, zatiranje vojn za dosego neodvisnosti, podpihovanje vojn in podporo raznim diktatorjem, je hinavsko obtoževati islam, da je nasilnejši kot mi.” Rama Mani (Ženevski center za varnostno politiko)

Obstajajo še številni drugi primeri židovskega in krščanskega terorizma, toda nikoli ne smemo posploševati ter posledično Žide in kristjane označiti za teroriste. Podobno ne smemo obsojati vseh muslimanov, ampak samo tiste, ki so storili zločin.

Islam se terorizmu odreka

Islam muslimanom prepoveduje vzbujati grozo v srcih nemočnih civilistov, celotno uničenje stavb in posesti, bombardiranje ter pohabljenje nedolžnih moških, žensk in otrok. To se nanaša na vsako obliko terorizma, tudi za tisto, ki so jo financirale zahodne države, ki je umorila, ranila in razselila več ljudi kot vse ostale oblike terorizma skupaj.

Če bi teroristično dejanje izvedel nekdo muslimanske vere, bi prekršil prav te iste zakone religije, za katero zatrjuje, da ji pripada – islamske zakone. Bi bilo potem pravično posledično obsoditi kar vse muslimane, ko pa religija sama takšna dejanja prepoveduje? Muslimani sledijo veri, ki zagovarja podreditev Bogu, mir, usmiljenje in odpuščanje. Ogromna večina ljudi nima nič opraviti z nasilnimi dogodki, ki so jih prevdsem mediji povezali z muslimani. Islam ni religija, ki bi zagovarjala ekstremizem.

“Allah vam ne prepoveduje dobrih dejanj in ravnati pravično do tistih, ki se niso bojevali proti vam in vas odgnali s svojih domov. Allah resnično ljubi tiste, ki so pravični.” Kur’an 60:8​