- Regist
- 11-03-2024
- Poruka
- 3,433
- Reakcije
- 81
- Bodovi
- 216
Islam ni religija ekstremizma
Allah pravi: »….Kdor ubije nedolžnega človeka, ki ni ubil nikogar, ali tistega, ki na zemlji ne dela nereda, se šteje kot da bi ubil celotno človeštvo. In kdor reši življenje samo enemu človeku, se šteje, kot da bi rešil življenje celotnemu človeštvu…« Kur’an 5:32
Ali je islam res ekstremistična religija?
»Islamski teroristi!« »Muslimanski fundamentalisti!« »Ekstremisti!« »Radikalni islamisti!« To je samo nekaj oznak, s katerimi so v zadnjih letih napačno označevali muslimane in določene muslimanske skupine.
Način prikazovanja islama v medijih je kriv, da tisti, ki religije ne poznajo dobro, pridejo do zmotnih sklepov o njej. V resnici gre za zelo miroljuben in toleranten način življenja.
Peter Manning, ki že več kot 30 let dela kot novinar, v svoji knjigi »Mi in oni« navaja: »Kot sem sam izkusil, obstaja ogromen prepad med tem, kako v resnici živijo Avstralci muslimanskega oziroma arabskega porekla, in tem, kako jih prikazujejo v naših (avstralskih) medijih.
Pri več kot šestdeset odstotkov novic (gre za naslovnici dveh vodilnih časopisov) so stale besede ‘divji’, ‘smrt’, ‘napad’, ‘uboj’, ‘samomor’ ali ‘strelci’ zraven besed, kot so ‘Arabec’, ‘Palestinec’, ‘musliman’ ali ‘islam’.«
Ali je potem res čudno, da večina ljudi islam povezuje s terorizmom?
A vendar se učinkom medijske pristranskosti in naši nevednosti lahko izognemo tako, da se seznanimo z ustreznimi islamskimi nauki. Najprej moramo opozoriti na Kur’an (za katerega muslimani verjamejo, da je Božja beseda) in avtentične izjave Poslanika Muhammeda (mir z njim). Ko bomo te nauke pravilno razumeli, bomo šele takrat dojeli, da islam popolnoma nasprotuje kakršni koli obliki ekstremizma.
Zakaj lahko Kur’an napačno razumemo
Ko prebiramo Kur’an ali izjave Poslanika (mir z njim), ne smemo pozabiti, da moramo upoštevati tudi kontekst, na katerega se besede nanašajo. Tisti, ki radi zavajajo ljudi, češ da je islam nevarna religija, imajo še posebej radi naslednji citat.
“In ubijte jih, kjerkoli jih najdete, in preženite jih, od koder so oni pregnali vas. Saj je nered (zloraba), hujši od ubijanja. Toda ne bojujte se z njimi pri Svetem hramu (Mekki), dokler vas oni ne napadejo in vas pobijajo. Če pa vas napadejo, tedaj tudi vi njih pobijajte. Takšna naj bo kazen za nevernike.” Kur’an 2:191
Včasih pa ta citat tako nevarno skrajšajo, da se glasi:
“in ubijte jih, kjerkoli jih najdete…” Kur’an 2: 191
Tukaj se seveda postavi očitno vprašanje: “Ubiti koga?” Da bi nanj odgovorili, moramo prebrati citata, ki stojita pred in za citatom 2:191.
“In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam, toda ne prestopajte mej (vi ne začenjajte boja)! Ker Allah ne mara tistih, ki prestopajo meje (ki začenjajo boj).” Kur’an 2:190
Zgornji citat navaja boj kot način samoobrambe (se pravi, bojujte se proti tistim, ki vas bodo napadli). Citat, ki sledi citatu 2:191, pa se glasi:
»Če pa odnehajo, Allah resnično odpušča in je Milosten!« Kur’an 2:192
Ti citati so bili razodeti v času, ko so muslimane zaradi vere preganjali z domov. Več kot deset let so trpeli preganjanje, tako da so na koncu morali pobegniti na varno.
Zgornji citati so se nanašali na obdobje, ko je bil Poslanik še živ in so arabski pogani v Meki muslimane zatirali in jih načrtovali napasti tudi tam, kjer so poiskali zatočišče.
Ta primer dokazuje, da moramo citate iz Kur’ana razumeti v pravilnem kontekstu, saj so se Poslaniku razodevali v obdobju 23 let v skladu z različnimi situacijami, v katerih se je znašel. Dodati moramo še to, da je bil Kur’an razodet v arabskem jeziku. Zato so prevodi v različne jezike morda zavajajoči in/ali netočni. .
Kdaj je vojskovanje/ bojevanje dopustno
Nobenega dvoma ni, da imajo muslimani (tako kot vsi drugi) legitimno pravico do obrambe pred napadalcem ali zatiralcem.
Islam uči, da je vojskovanje dovoljeno, ko želimo ohraniti dobrobit skupnosti ali preprečiti širitev zatiranja – glede na določeno situacijo je to lahko defenzivno ali ofenzivno bojevanje. Islam ima tako kot vsak drug ‘način življenja’, ki si želi zagotoviti svoj obstoj, pravico do samoobrambe, če nekdo napove vojno proti njemu. V Kur’anu (22:39) tako lahko preberemo:
Allah pravi: »….Kdor ubije nedolžnega človeka, ki ni ubil nikogar, ali tistega, ki na zemlji ne dela nereda, se šteje kot da bi ubil celotno človeštvo. In kdor reši življenje samo enemu človeku, se šteje, kot da bi rešil življenje celotnemu človeštvu…« Kur’an 5:32
Ali je islam res ekstremistična religija?
»Islamski teroristi!« »Muslimanski fundamentalisti!« »Ekstremisti!« »Radikalni islamisti!« To je samo nekaj oznak, s katerimi so v zadnjih letih napačno označevali muslimane in določene muslimanske skupine.
Način prikazovanja islama v medijih je kriv, da tisti, ki religije ne poznajo dobro, pridejo do zmotnih sklepov o njej. V resnici gre za zelo miroljuben in toleranten način življenja.
Peter Manning, ki že več kot 30 let dela kot novinar, v svoji knjigi »Mi in oni« navaja: »Kot sem sam izkusil, obstaja ogromen prepad med tem, kako v resnici živijo Avstralci muslimanskega oziroma arabskega porekla, in tem, kako jih prikazujejo v naših (avstralskih) medijih.
Pri več kot šestdeset odstotkov novic (gre za naslovnici dveh vodilnih časopisov) so stale besede ‘divji’, ‘smrt’, ‘napad’, ‘uboj’, ‘samomor’ ali ‘strelci’ zraven besed, kot so ‘Arabec’, ‘Palestinec’, ‘musliman’ ali ‘islam’.«
Ali je potem res čudno, da večina ljudi islam povezuje s terorizmom?
A vendar se učinkom medijske pristranskosti in naši nevednosti lahko izognemo tako, da se seznanimo z ustreznimi islamskimi nauki. Najprej moramo opozoriti na Kur’an (za katerega muslimani verjamejo, da je Božja beseda) in avtentične izjave Poslanika Muhammeda (mir z njim). Ko bomo te nauke pravilno razumeli, bomo šele takrat dojeli, da islam popolnoma nasprotuje kakršni koli obliki ekstremizma.
Zakaj lahko Kur’an napačno razumemo
Ko prebiramo Kur’an ali izjave Poslanika (mir z njim), ne smemo pozabiti, da moramo upoštevati tudi kontekst, na katerega se besede nanašajo. Tisti, ki radi zavajajo ljudi, češ da je islam nevarna religija, imajo še posebej radi naslednji citat.
“In ubijte jih, kjerkoli jih najdete, in preženite jih, od koder so oni pregnali vas. Saj je nered (zloraba), hujši od ubijanja. Toda ne bojujte se z njimi pri Svetem hramu (Mekki), dokler vas oni ne napadejo in vas pobijajo. Če pa vas napadejo, tedaj tudi vi njih pobijajte. Takšna naj bo kazen za nevernike.” Kur’an 2:191
Včasih pa ta citat tako nevarno skrajšajo, da se glasi:
“in ubijte jih, kjerkoli jih najdete…” Kur’an 2: 191
Tukaj se seveda postavi očitno vprašanje: “Ubiti koga?” Da bi nanj odgovorili, moramo prebrati citata, ki stojita pred in za citatom 2:191.
“In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam, toda ne prestopajte mej (vi ne začenjajte boja)! Ker Allah ne mara tistih, ki prestopajo meje (ki začenjajo boj).” Kur’an 2:190
Zgornji citat navaja boj kot način samoobrambe (se pravi, bojujte se proti tistim, ki vas bodo napadli). Citat, ki sledi citatu 2:191, pa se glasi:
»Če pa odnehajo, Allah resnično odpušča in je Milosten!« Kur’an 2:192
Ti citati so bili razodeti v času, ko so muslimane zaradi vere preganjali z domov. Več kot deset let so trpeli preganjanje, tako da so na koncu morali pobegniti na varno.
Zgornji citati so se nanašali na obdobje, ko je bil Poslanik še živ in so arabski pogani v Meki muslimane zatirali in jih načrtovali napasti tudi tam, kjer so poiskali zatočišče.
Ta primer dokazuje, da moramo citate iz Kur’ana razumeti v pravilnem kontekstu, saj so se Poslaniku razodevali v obdobju 23 let v skladu z različnimi situacijami, v katerih se je znašel. Dodati moramo še to, da je bil Kur’an razodet v arabskem jeziku. Zato so prevodi v različne jezike morda zavajajoči in/ali netočni. .
Kdaj je vojskovanje/ bojevanje dopustno
Nobenega dvoma ni, da imajo muslimani (tako kot vsi drugi) legitimno pravico do obrambe pred napadalcem ali zatiralcem.
Islam uči, da je vojskovanje dovoljeno, ko želimo ohraniti dobrobit skupnosti ali preprečiti širitev zatiranja – glede na določeno situacijo je to lahko defenzivno ali ofenzivno bojevanje. Islam ima tako kot vsak drug ‘način življenja’, ki si želi zagotoviti svoj obstoj, pravico do samoobrambe, če nekdo napove vojno proti njemu. V Kur’anu (22:39) tako lahko preberemo: