Islamski Članki Kratek uvod o islamu

Kratek uvod o islamu

Islam je naravni in celoviti način življenja, ki spodbuja človeka, naj posveča dolžno pozornost svojemu odnosu s Stvarnikom (Bogom). Islam poučuje, da resnično trajno srečo in mir najdemo le, ko smo blizu Boga, in to tako, da sledimo Njegovemu vodstvu in izvajamo dobra dela.

Muslimani sestavljajo približno eno petino svetovne populacije, kar pomeni, da je islam ena od največjih svetovnih religij. Naš glavni namen v življenju je častiti in verovati v Enega in Edinega Pravega Boga – in to je temeljni kamen islama.

Arabska beseda ‘islam’ pomeni dobesedno ‘podreditev’ Enemu in Edinemu Pravemu Bogu. Musliman je tisti, ki prostovoljno preda svojo voljo Bogu, in tu ni pomembno, kateri rasi oziroma narodu pripada.

Islam se od drugih verstev razlikuje po tem, da ime ni dobil po neki osebi ali plemenu.

Šest vidikov (stebrov) verovanja

1. Vera v Allaha

‘Allah’ je edinstveno arabsko ime za Enega in Edinega Pravega Boga. Allah nima tekmecev ali partnerjev, tudi sebi enakovrednih nima, otrok ali staršev tudi ne. Ni ustvarjen po Božji podobi, saj si z nikomer drugim ne deli svojega Božjega bistva in popolnih lastnosti. Med nekaterimi Njegovimi imeni in lastnosti so naslednje: Stvarnik, Najusmiljenejši, Najbolj Vzvišen, Vsemogoč, Najpravičnejši, Najpreudarnejši, Oskrbnik in Vsevedni.

On je Stvarnik in Oskrbnik vsega ter tisti, ki nam je podelil nešteto blagoslovov, med katerimi so zmožnosti slišati, videti in razmišljati, kot tudi hoditi, govoriti in delovati ustvarjalno.

Zato je razumsko sklepati, da je takšno zapleteno in uravnovešeno vesolje lahko ustvarilo samo neko mogočno in inteligentno bitje. In zato je tudi ne logično verjeti, da se je vesolje ustvarilo samo ali bilo rezultat slučajnih ali naključnih dogodkov.

2. Vera v angele

Angeli so narejeni iz svetlobe. Vsak od njih ima svoje naloge in vedno ubogajo Stvarnika. Podrobnosti o nekaterih so danes že razkrite, kot na primer o angelu Gabrielu, čigar naloga je, da posreduje Božje sporočilo poslanikom; ali pa o angelu smrti, ki jemlje ljudem dušo.

Naj vas opozorimo, da se v zgornjem citatu najprej moške naproša, naj povesijo pogled in pazijo na dostojanstvo. To nasprotuje trditvi, da naj bi vso odgovornost za dostojanstvo nosile ženske. Medtem ko islam odvrača od nemoralnega oblačenja in spolnega obnašanja v javnosti, pa spodbuja izkazovanje ljubezni in naklonjenosti ter intimnost v zasebnosti, med poročenimi pari.

3. Vera v knjige razodetja

Allah je Svojim poslanikom poslal božje razkritje kot vodilo in usmiljenje človeštvu. To sta Tora in Gospel, ki sta bila razodeta Mojzesu in Jezusu; in Kur’an, ki je bil razodet Muhammedu (mir vsem).

Kur’an je čista Božja beseda in zadnje razodetje vsemu človeštvu. Obstajajo številni jasni znaki in čudeži, ki dokazujejo, da prihaja od Boga, to domnevo dokazujejo naslednji primeri:

– Vsebuje enostavno, jasno in splošno sporočilo, ki ugaja človeškemu prirojenemu verovanju v vsemogočnega Boga.
– Napisan je v edinstvenem jezikovnem slogu, ki slovi kot vrhunec arabskega govorništva in jezikovne lepote; pa vendar je bil Kur’an razodet poslaniku Muhammedu (mir z njim), za katerega je iz zgodovine znano, da je bil nepismen.
– Vsebuje številna znanstvena dejstva, ki so bila odkrita šele nedavno, in to kljub temu, da so bila razodeta pred več kot 1400 leti.
– V njem ni napak ali protislovij.
– Odkar je bil razodet v originalnem arabskem jeziku, se še nobena beseda ni izgubila, kar ga razlikuje od ostalih rokopisov, ki so bili bodisi popačeni ali zamenjani, ali pa izgubljeni.

Najbolj razumska razlaga za številne edinstvene in čudežne vidike Kur’ana je, da je lahko prišel samo od Boga. Kur’an štejemo skupaj z verodostojnimi izjavami in dejanji Poslanika Muhammeda (mir z njim) za primarni vir islamskega znanja.

4. Vera v poslanike

Muslimani verujejo, da je Allah poslal na tisoče poslanikov, vsakemu narodu vsaj enega, da bi prenesli Božje sporočilo. Med njimi so bili Adam, Noe, Abraham, David, Jožef, Mojzes, Jezus in Muhammed (mir vsem). Njihovo poslanstvo je bilo prepričati ljudi, naj častijo Enega in Edinega pravega Boga, in služiti kot praktični zgledi za to, kako se podreja Bogu, ter voditi ljudi na poti v odrešitev. Božanskih lastnosti pa poslaniki nimajo in strogo prepovedano jih je častiti. To se šteje za kršitev Božje pravice, da se časti samo njega.

Poslanik Jezus (mir z njim)

Muslimani verujejo, da je Jezus častni Božji poslanik, čudežno rojen materi devici Mariji. Z Božjim dovoljenjem je izvedel številne čudeže; tako je na primer zdravil bolne, slepim vračal vid in govoril kot novorojenček, ko je branil svojo mater pred obtožbami. Čeprav muslimani Jezusa (mir z njim) ljubijo in spoštujejo, pa ga ne častijo. Ne štejejo ga za Božjega sina in tudi za del Svete Trojice ne, tudi Božjih lastnosti mu ne pripisujejo.​

»Allahu ni potrebno, da si vzame nekoga za sina. Vzvišen je On (nad tem)! Ko se za neko stvar odloči, ji samo reče: »Bodi!« in ta nastane.« Kur’an 19:35

Poslanik Muhammed (mir z njim)

Muhammed (mir z njim) je bil zadnji poslanik poslan človeštvu. Prišel je s Kur’anom, da bi pokazal, kako naj nauke v njem ljudje uporabljajo. Veljal je za popolni primer nekega poštenega, pravičnega, usmiljenega, sočutnega, resnicoljubnega in pogumnega človeka. Tako kot velja za Jezusa (mir z njim), pa velja tudi za Muhammeda (mir z njim), da ga muslimani ne častijo.

5. Vera v sodni dan

Do sodnega dne bo neizogibno prišlo in takrat bo vsakdo od nas stal pred svojim Stvarnikom in odgovarjal na vprašanja o svojih dobrih in slabih delih. Zagovarjali bomo vsako svoje dejanje, ne glede na velikost tega dejanja.

Na ta pomembni dan bo Allah, Vsepravični, pravično uredil vse zadeve in nikomur ne bo storjena krivica. Vsakomur bodo povrnjene pravice. Vsakdo bo pravično obravnavan, bodisi bo nagrajen z Rajem ali kaznovan s Peklenskim ognjem. Brez Sodnega dne bi bilo življenje zelo nepravično, saj na tem svetu pravica ne doseže vsakogar.

6. Vera v Božansko usodo

Allah ve vse iz preteklosti, sedanjosti in vse, kar se bo zgodilo v prihodnosti. Ima moč nad vsemi stvarmi – nič se ne zgodi brez Njegove vednosti in dovoljenja. Vsakomur je bila dana svobodna volja, naj izbere med pravilnim in napačnim, in vsakdo se bo v skladu s tem zagovarjal. Svobodna volja ni v navzkrižju z dejstvom, da se dogodki zgodijo samo z Božjo vednostjo in dovoljenjem. To tudi ne pomeni, da Božja moč nad vsem preprečuje ali omejuje svobodno voljo. Čeprav je Bog seznanjen z našimi odločitvami, to ne pomeni, da smo v te odločitve bili prisiljeni. Bog ni nujno zadovoljen z vsem, kar naredimo, čeprav je dovolil, da se to zgodi.

PET STEBROV ČAŠČENJA

So temelj muslimanskega življenja.

1. Izpoved vere

Izpoved vere priča o tem, da častimo samo Enega Boga, Allaha, čigar Poslanik je Muhammed (mir z njim). Ta izpoved mora sloneti na iskrenem in trdnem prepričanju v srcu, temu prepričanju pa potem sledi ustrezno delovanje. S to izpovedjo se oseba odpove vsem nepravim božanstvom in izjavlja, da je Allah edini vreden čaščenja in da sprejema Njegovega zadnjega Glasnika. Tako nekdo lahko postane musliman.

2. Pet dnevnih molitev

Molitev utrjuje osebno in duhovno povezanost med muslimanom in njegovim Stvarnikom. Je stalni in praktični opomin na posameznikovo dolžnost, naj se pokorava Bogu. Predpisane so molitve ob zori, opoldan, sredi popoldneva, ob sončnem zahodu in večeru. Vsaka molitev lahko traja nekaj minut. Vsebuje recitiranje iz Kur’ana, molitve, hvalnico Allahu in številne gibe. Med pripravami na molitev si muslimani umijejo določene dele telesa, obraz in dlani, in s tem poskrbijo za duhovno in telesno čistost.

3. Letna miloščina

Letna miloščina je dolžnost vsakega muslimana, ki za to izpolnjuje določene kriterije (npr. ima bogastvo nad določeno mejo). Darujemo samo 2,5% letnega dohodka tistim, ki to potrebujejo, kot na primer revnim, pomoči potrebnim ali tistim v dolgovih. To dejanje očiščuje premoženje in prinaša številne prednosti tako za darovalca kot sprejemnika. Ena prednost je zagotovo ta, da se zmanjšuje prepad med revnimi in bogatimi ter da so vsakomur zadovoljene osnovne potrebe.

4. Letni post

Muslimani se v mesecu ramadanu vsako leto postijo. Post traja od zore do mraka. V tem času se odrekamo jedači, pijači in spolnim odnosom. Namen posta je, da se duhovno očistimo, okrepimo potrpežljivost in se naučimo bolje obvladovati samega sebe. Prav tako pa post prinaša številne zdravstvene prednosti.

5. Romanje

Romanje v sveto mesto Meko, v Saudsko Arabijo, mora vsakdo v življenju opraviti enkrat, če je le telesno in finančno sposoben za to. Odvija se v dvanajstem mesecu islamskega koledarja. Takrat se srečajo ljudje vseh barv, ras, statusov in starosti, ko se združijo pri čaščenju Enega in Edinega Pravega Boga. Vsi romarji so oblečeni v enostavna in med seboj si podobna oblačila, kar izbriše razredne in kulturne razlike med njimi. Takrat pred Božjim obličjem so enakopravni vsi. To veliko potovanje vsebuje številna dela, tudi žrtvovanja, potovanje in molitve na različnih mestih. Takšna izkušnja človeku spremeni življenje in ga naredi ponižnega ter bolj potrpežljivega in hvaležnega.

KONCEPT ČAŠČENJA

Zajema vsako dejanje, s katerim je Allah zadovoljen.

Islamski koncept čaščenja se ne omejuje samo na pet stebrov. Čaščenje je vseobsegajoči pojem, ki zajema vsa dejanja, ki so Allahu všečna. Tako tudi vsakodnevne dejavnosti lahko postanejo čaščenje in to tako, da temeljito očistimo svoj namen (da je naše dejanje iskreno v imenu Boga) in skladno s tem poskrbimo, da so naša dejanja v skladu z Božjimi navodili. To so lahko nasmeh, dober odnos do sosedov, pomoč družini, poštenost in celo odstranitev smeti s ceste.

Moramo pa opozoriti še na to, da Allah našega čaščenja ne potrebuje, ampak da prej mi potrebujemo Njega in da nam čaščenje prinaša le prednosti.

ZAKLJUČEK

Zgoraj omenjeni vidiki vere in dejanj čaščenja sestavljajo osnovo islama. Ko jih izvajamo, islam zadovolji duhovne, telesne, psihološke in družbene potrebe vseh ljudi ter je praktični in razumski način življenja. Poleg tega pa je to edini način življenja, ki ga sprejema Vsemogočni in edina pot do večnega Raja.

»Tistim, ki delajo dobro, ne glede na to, ali je to moški ali ženska, in so verniki, bomo naklonili resnično lepo življenje in jih nedvomno nagradili z veliko boljšo nagrado, kot so si jo zaslužili.« Kur’ana 16:97​