Islamski Članki Islamski pogled na ateizem

Islamski pogled na ateizem

»Mi (Bog) jim bomo razkrili Naša zanmenja (dokaze) v vesoljnih prostranstvih in v njih samih kazali Svoja znamenja, dokler jim ne bo postalo jasno, da je to resnica (Kur’an).« Kur’an 41:53

Ta letak razlaga islamski vidik na vero v Boga. V njem je razloženo, kako nam Bog pošilja znamenja o Svojem obstoju, in to preko Svoje naravne stvaritve in Svojega razodetja. V njem so tudi pojasnjena običajna vprašanja, ki jih postavljajo ateisti.

Bog nas preko Svojih znamenj naproša, da Ga priznamo, a na tej poti nam je naložil dolžnost, da o tem sami tuhtamo in razmišljamo. Nekateri so za ta znamenja dojemljivi in povsod okrog sebe vidijo znamenja Božjega dela, medtem ko drugi vse odslovijo kot zgolj slučajnost ali nesmisel. Bog je v vsakogar od nas položil naravno nagnjenje do verovanja, toda to prirojeno nagnjenost lahko mi sami bodisi negujemo ali pa potlačimo.

Opozoriti moramo na to, da Bog vodi tiste, ki so iskreni in pripravljeni sprejemati vodstvo. Če se izrazimo drugače, vodstva ne bodo prejeli tisti, ki ne želijo verovati v Boga. Bog pravi:

»In k sebi (Bog) usmeri tistega, ki mu se skesano vrne.« Kur’an 13:27

To pa zahteva od nas objektivnost in nepristransko stališče do tega, ali res obstaja možnost, da bi Bog lahko obstajal, kar pa bo nekatere morda precej zbegalo in ponižalo. Toda brez te iskrene odprtosti in pripravljenosti še tako velika količina informacij ne bo nikogar pripravila, da bi začel verovati. V bistvu nas Bog celo svari, da bodo tisti, ki na Njegova znamenja gledajo ponosno in vzvišeno, za svojo nejevero našli zgolj opravičila.

Zato upamo, da si bodo tisti, ki so iskreni, odprti in v resnici iščejo resnico, s temi informacijami lahko pomagali in da jim bodo v pomoč pri predstavitvi novega pogleda na razumevanje Boga.

Dodati moramo še to, da se številne kritike, ki se nanašajo na krščanstvo, zaradi pomembnih razlik med islamom in krščanstvom na islam enostavno ne morajo nanašati.

Razlogi za verovanje

Sledijo trije racionalni razlogi, zakaj naj verjamemo v Stvarnika.

1. Začetek vesolja

Prvi dokaz, ki opozarja na obstoj Stvarnika, je povezan z razumevanjem nastanka vesolja. Predstavljajte si, da hodite po puščavi in tam najdete zapestno uro. Vemo, da je ura sestavljena iz stekla, plastike in kovine. Steklo je narejeno iz peska, plastika iz nafte in kovino pridobimo iz tal – vse te sestavine lahko najdemo v puščavi. Bi verjeli, da se je ura oblikovala sama od sebe? Bi verjeli, da so zadostovali le sonce, veter in strele za to, da je v nekem trenutku na površje privrela nafta ter se pomešala s peskom in kovino, in da je čez milijone let tako slučajno nastala ura?

»Ali so bili ustvarjeni iz nič ali so sami sebe ustvarili?« Kur’an 52:35-6

Moderna znanost pravi, da je vesolje dokončno in da ima začetek. Odkod pa je vesolje konec koncev prišlo? Človeške izkušnje in enostavna logika nam dopovedujejo, da nekaj, kar ima začetek, ne more priti iz nič niti ne more nastati samo od sebe. Torej lahko sklepamo, da je vesolje ustvarilo neko višje »bitje«.To »bitje« je zagotovo močno in inteligentno, saj je ustvarilo vesolje in ‘znanstvene zakone’, ki mu vladajo. Domnevamo lahko tudi to, da to ‘bitje’ ne omejujeta niti čas niti prostor, ker so se čas, prostor in snov pojavili ob nastanku vesolja. Vse te lastnosti sestavljajo osnovni koncept Boga, Stvarnika vesolja.

Nekateri bodo ob tem morda vprašali: »Kdo pa je potem ustvaril Boga?« Bog, Stvarnik, se razlikuje od Svoje stvaritve. Za razliko od vesolja in preostalega dela stvarstva je Bog večni, je vedno obstajal in nima začetka.

2. Popolnost vesolja

Drugi dokaz, ki govori v prid obstoja Stvarnika, sta red in popolno ravnovesje našega zapletenega vesolja. Bi lahko neko tako ogromno in zapleteno vesolje nastalo slučajno, ne da bi kdo to nadzoroval?

Številne značilnosti v vesolju jasno nakazujejo, da je bilo ustvarjeno posebej za to, da ohranja življenje. To so na primer: oddaljenost Zemlje od Sonca; debelina zemeljske skorje; hitrost, s katero se Zemlja vrti okrog svoje osi; odstotek kisika v ozračju; in celo nagib vrtilne osi Zemlje. Če bi te mere bile le za malenkost drugačne, kot so sedaj, življenje ne bi moglo obstajati.

In tako kot je uro nekdo tako pametno ustvaril, da kaže točno uro, je gotovo tudi Zemljo nekdo tako pametno ustvaril, da se po točno določenem času vrti okrog Sonca. Bi se to lahko zgodilo samo od sebe?

Ko uzremo red, natančne zakonitosti in sisteme v sebi in po celem vesolju, mar ni razumsko sklepati, da imajo nekega organizatorja? Tega ‘organizatorja’ bi lahko ponovno najbolje razložil obstoj Boga – tistega, ki je ta red ustvaril.

Omeniti moramo še to, da islam znanstvene raziskave in razmišljanja spodbuja. Vloga znanosti je ta, da nam je v pomoč pri opisu številnih razpoznavnih vzorcev, ki jih je Bog postavil v Svojo stvaritev, in v pomoč pri spoštovanju obsega Njegove moči in modrosti. Dosežki pri znanstvenih raziskavah, kot so na primer odkritja mehanizmov ali procesov, ki jih najdemo v naravi, kot je na primer vodni cikel ali gravitacija, ponujajo znamenja o obstoju nekega organizatorja in oblikovalca. Ti dosežki niso argument proti Bogu.​

Razodetje od Boga

Tretji dokaz je dejansko razodetje, ki ga je Bog poslal človeštvu kot znamenje Svojega obstoja.

Eden od glavnih namenov svete knjige islama, Kur’ana, je povabiti vse ljudi, naj verujejo vanj tudi tako, da razmislijo o Božji stvaritvi in jo spoštujejo. S pomočjo Kur’ana nas Bog opozarja na Svoje čudovite stvaritve in zapletenosti v nas samih in vesolju, kar zadostuje za trditev, da smo stvaritev z vnaprej določeno obliko, z namenom v življenju in inteligenco. Na primer, Bog je rekel:

“Prav zares, v stvarjenju nebes in Zemlje, menjavi noči in dneva, ter ladji, ki pluje po morju s tistim, kar koristi ljudem, v vodi, ki jo Allah spušča z neba, s katero oživi zemljo po njenem mrtvilu in po njej (Zemlji) razloči (razprši) raznovrstna bitja, ter v usmerjanju vetrov in oblakov podrejenih med nebom in Zemljo, so dokazi za ljudi, ki uporabljajo razum.” Kur’an 2:164

Nadalje obstajajo jasni znaki , da je Kur’an Božja beseda.

Kur’an:

– V njem ni napak ali protislovij.
– Vse od razkritja v originalnem arabskem jeziku se ni izgubila niti ena beseda – za razliko od ostalih rokopisov.
– Celotnega ga zna na pamet na milijone ljudi.

– Vsebuje enostavno, jasno in univerzalno sporočilo, ki je povšeči Človekovemu intelektu in njegovemu vrojenemu verovanju v Vesemogočnega Boga.
– Čeprav je star več kot 1.400 let, so v njem številna znanstvena dejstva, ki jih ljudje v tistem času niso poznali in katere so znanstvenike šele pred kratkim odkrili. Primeri so naslednji: voda je izvor vseh živih bitij (Kur’an 21:30), vesolje, ki se širi (Kur’an 51:47), in obstoj posamičnih orbit okrog Sonca in Lune (Kur’an 21:33).

– Vsebuje številna zgodovinska dejstva, ki jih ljudje v tistem času niso poznali, kot tudi številne napovedi, za katere se je izkazalo, da so pravilne.
– Ima globok in ganljiv učinek na ljudi.
– Razodet je bil poslaniku Muhammedu (mir z njim), za katerega je bilo znano, da je bil nepismen, pa vendar se v njem nahaja edinstveni jezikovni slog, ki velja za vrhunec arabskega govorništva in jezikovne lepote.

Najracionalnejša razlaga za številne edinstvene in čudežne vidike Kur’ana je, da je lahko prišel edino od Boga.

Vprašanja o Bogu

“Zakaj nas je Bog ustvaril?”

Vsak bo potrdil, da imajo naši deli telesa, kot so na primer oči, ušesa, možgani in srce, nek namen. Ali ne bi bilo potem logično sklepati, da ima tudi posameznik, kot celota, nek namen? Bog, Vsevedni, nas ni ustvaril zato, da bi zgolj brez namena postopali naokoli ali pa samo zadovoljevali svoje osnovne nagone in želje. Resnica je ta, da Bog opisuje to življenje kot preizkušnjo. Vsakdo je podvržen preizkušnji, kjer se lahko sam odloči, ali bo priznal Boga in sledil Njegovemu vodstvu. Bog pravi:

“Prav zares, Mi (Bog) smo ustvarili človeka iz pomešanega semena in Mi ga preizkušamo, ter mi smo ga naredili da sliši in vidi. Drži, Mi (Bog) smo mu pokazali pot, pa naj je za to hvaležen ali ne.” Kur’an 76:2-3

Za številne pa v resnici osnovni problem ni verovanje v Boga, ampak posledice, ki jih to prinaša. To bi namreč pomenilo, da bodo ljudje za svoja dejanja nosili odgovornost in se morali zagovarjati, kar pa bo morda neprijetno za nekatere in njihov način življenja, kot ga želijo živeti. Zato preizkušnja v tem življenju pomeni tudi slediti Bogu in stati ponižno pred Njim, svoje želje, ego in ponos pa postaviti na drugo mesto.

Zakaj nas mora Bog podvreči preizkušnji?

Bogu nič ni treba – nič mu ni treba ustvariti in nikogar mu ni treba podvreči preizkušnji. Nič ne bo pridobil, če bomo verjeli Vanj, in nič ne bo zgubil, če ne bomo. V bistvu je del Njegove neskončne modrosti že to, da nas je ustvaril in nam dal možnost, da Ga spoznamo. Bog pozna prihodnost. Bistvo preizkušnje je to, da jo preživimo, izkusimo svoje življenje in se sami odločamo.

Pa imamo v resnici izbiro?

Čeprav Bog pozna vse naše izbire (odločitve), pa vendar to ne pomeni, da se zanje ne odločamo prostovoljno. Čeprav Bog želi, da verujemo Vanj, pa v to nikogar ne sili. Če bi to želel, bi lahko vodil celotno človeštvo, saj ima moč nad vsem. Toda v Svoji modrosti nas je ustvaril tako, da lahko izbiramo sami in za svoje izbire odgovarjamo. Vendar ne bo nujno zadovoljen z vsem, za kar bo dovolil, da se zgodi.​

Zakaj se Bog enostavno ne razkrije?

V Svoji modrosti se je odločil, da se bo razkril skozi Svoja znamenja. To je del preizkušnje v tem življenju. Odgovornost, da Ga prepoznamo in priznamo, pa leži v naših rokah. Kot tudi odgovornost, da na tej poti uporabimo sposobnosti, ki nam jih je dal. To pomeni, da Ga bodo samo tisti, ki so iskreni, ponižni in globoko razmišljajo, prepoznali in verovali Vanj.

Zakaj obstaja trpljenje na tem svetu?

Dejstvo, da so različni ljudje podvrženi preizkušnji na različne načine, ne spodbija obstoj Boga niti ne nasprotuje vsemogočnemu Bogu. V bistvu našo preizkušnjo na tem svetu sestavljajo tako dobri kot slabi dogodki, za katere je Bog dovolil, da se zgodijo, Tistega, kar se nam zgodi, ne moremo nadzirati, nadziramo lahko le način, kako se bomo na to odzvali, in to je ravno tisto, kar pri nas On ocenjuje. Svet je minljiv in začasen, toda celotna pravičnost v onstranstvu, ki je večno, bo več kot nadomestila vse krivice in nesreče, ki so se nam pripetile v tem življenju.

Zakaj Bog kaznuje ljudi?

Nihče ne more nasprotovati konceptu kazni, ki je nujen za dosego pravice. Bog nas je ustvaril tako, da lahko izbiramo, kako želimo živeti, toda v zameno moramo za to odgovarjati. Tisti, ki se iskreno trudijo pokoravati Bogu, si bodo zaslužili Njegovo milost in stopili v Raj. Toda tisti, ki zanemarjajo svoj namen v življenju in so se odrekli Bogu, so se konec koncev za to sami odločili in za to bodo odgovarjali. Nihče ne more za to kriviti Boga. Bog ljudi ni ustvaril zato, da bi jih kaznoval, ampak jim želi mir in usmiljenje. Čeprav Bog naše odločitve pozna, pa smo jih sprejeli prostovoljno in za njih bomo odgovarjali.

Islam je praktična religija, ki spodbuja ravnovesje med upanjem na Božjo milost in strahom pred Njegovo kaznijo – tako upanje kot strah sta obvezna, da živimo pozitivno naravnano in skromno življenje. Bog je Najusmiljenejši, a tudi Najpravičnejši. Če Sodnega dne ne bi bilo, bi to nasprotovalo konceptu popolne Božje pravičnosti in življenje ne bi bilo pravično.

Zaključek

A na tem svetu živimo samo približno 80 let in potem je vsega konec? Ali je nekaj več v tem življenju? A smo samo razvite opice brez osnovnega namena? Ali smo materialna bitja s samo fizičnimi potrebami ali imamo tudi duhovne potrebe? Tistim, ki ste odkriti in še vedno neodločeni v zvezi z Bogom, svetujemo, da se iskreno vprašate naslednje: “Bog, če obstajaš, me prosim vodi.” Rezultati vas bodo morda presenetili​