- Regist
- 11-03-2024
- Poruka
- 3,426
- Reakcije
- 81
- Bodovi
- 216
Mesec posta Ramadan
V imenu Allaha, Najbolj usmiljenega .
»Ramadan je čas za duhovni razmislek, molitev in izvajanje dobrih del. Namen posta je okrepiti samodisciplino, obvladati samega sebe in izvajati velikodušna dela. Ramadan je po islamskem luninem koledarju deveti mesec. Začne se z mlajem. Od takrat nadalje se morajo vsi fizično zreli in zdravi muslimani postiti cel mesec. Post je dejanje čaščenja in poslušnosti Allahu (Bogu). Med zoro in sončnim zahodom se muslimani odrekajo vsej hrani, pijači in spolnim odnosom. Poleg te telesne komponente pa obstaja še duhovni vidik. V tem času se odrekamo obrekovanju, lažem, opolzkostim – na splošno vsem grešnim dejanjem.
Bog pravi v Svetem Kur’anu
»O, verniki! Predpisan vam je post, kakor je bil predpisan tistimi pred vami, da bi bili bogaboječi… Mesec Ramadan, v katerem se je začel razodevati Kur’an, ki je napotilo ljudem in jasni dokazi prave poti ter tisti, ki ločuje resnico od laži. In kdor izmed vas prisostvuje temu mesecu (tisti, ki so doma, zdravi in polnoletni), pa naj se v njemu posti…« Kur’an 2:183,185.
Islam je nadaljevanje religije Abrahama, Mojzesa in Jezusa (mir z vsemi). Torej ni presenetljivo najti omembe posta tudi v judaizmu in krščanstvu. Druge vere tudi predpisujejo post, saj se zavedajo njegovih duhovnih koristi. Post torej povsod priznavajo kot način za pridobitev samodiscipline in zbližanje z Bogom. Post je tretji med petimi stebri v islamu. Ostali so izpoved vere (Šehada), molitev (Salat), dobrodelnost (Zekat) in romanje v Mekko (Hadždž) Post skupaj z ostalimi stebri tvori temelj vere. V osebo vceplja občutek zbližanja z Bogom in željo ves čas opravljati dobra dejanja.
Med postom se poudarja tako čistost misli kot dejanj. Pravijo, da je Poslanik Muhammed (mir z njim) rekel: »Allah ne čuti nobene potrebe, da bi se tisti, ki med postom ne bodo nehali opolzko govoriti in se tako vesti, tudi postili.« Poslanik (mir z njim) je tudi rekel: »Post ne pomeni odreči se samo hrani in pijači, ampak tudi opolzkosti (takšnim dejanjem). Če vas bo kdo besedno žalil ali se ignorantsko vedel do vas, mu odvrnite : »Postim se, postim se.«
Običaj je, da se poje en obrok (Sehur) tik pred zoro, naslednjega pa (Iftar) takoj po sončnem zahodu. Prekinitev posta (Iftar) običajno vključuje datlje, v skladu s tradicijo Poslanika Muhammeda (mir z njim). Ramadan krepi občutek skupnosti: muslimani drug drugega vabijo na iftar obroke in na ta način ustvarjajo občutek skrbi in prijateljstvo med sosedi, družinami in prijatelji. Velko ljudi vzame iftar s seboj tudi v mošejo in ga deli s širšo skupnostjo, še posebej z revnimi in pomoči potrebnimi.
Med ramadanom se morajo postiti vsi muslimani, ki so telesno in duševno močni ter že v puberteti. Islam je praktični način življenja in tega bremena ne nalaga tistim, ki bi jim to bilo pretežko. Bolniki in tisti na poti post lahko odložijo, dokler bolezen oziroma pot ne mine. Prav tako ga lahko preložijo nosečnice in doječe matere. Zelo stari ljudje, prešibki za post, in tisti kronično bolni so posta prav tako opravičeni. Oddolžijo se lahko tudi, da za vsak zakasnel dan hranijo nekoga pomoči potrebnega, če si to seveda lahko privoščijo. Posta so oproščeni tudi duševno bolni.
Koristi posta
Post je dejanje poglobljenega osebnega čaščenja Boga, ko muslimani želijo dvigniti svoj nivo zavedanja Boga. Dejanje posta preusmerja srčne želje stran od posvetnih dejavnosti, v smer proti zavedanja Boga. V tem mesecu se muslimani osredotočajo na krepitev odnosa s Stvarnikom. To je čas za duhovni razmislek, molitev in izvajanje dobrih del. Namen postenja je vcepiti samodisciplino, naučiti se obvladati samega sebe in izvajati velikodušna dela.
Poslanik Muhammed (mir z njim) je rekel: »Prav zares, kdor se posti en dan iskreno na Allahovi poti (zaradi Njegovega zadovoljstva), bo Allah njegovo lice (torej njega) oddaljil od ognja (pekla) za sedemdeset let (potovanje, ki traje sedemdeset let).«
Spanje osebe, ki se posti, se šteje kot dejanje čaščenja, njegov preostali molk pa kot slavljenje Boga. Nagrade za njegova dobra dela so pomnožene, njegove prošnje so sprejete in njegovi grehi odpuščeni.«
Zaradi posta se posameznik bolj zaveda številnih daril Boga. Žeja in lakota ga spomnita na številne revne, ki se redkokdaj do sitega najedo. Post okrepi koncept, da je zapravljanje Božjih daril znak nehvaležnosti do Njega.
Post je za muslimane tudi opomin, naj bodo med ramadanom bolj radodarni kot sicer in naj dobrodelno razdelijo vsa darila, ki jim jih je Bog dodelil. Naše bogastvo se šteje kot posojilo od Boga, in ne ravno naše lastno. Ali bomo lakomni in ga trošili samo za svoje potrebe ali pa se bomo trudili ugoditi Njemu in ga deliti z drugimi?
Oseba, ki se natančno drži pravil med ramadanom, se zbliža z Bogom. Brzdanje sebe navadita srce in um na spominujanje in poveličevanje Boga (zikr) in uboganje Njegovih ukazov. Torej gre v bistvu za duhovni režim in proces ponovne usmeritve za telo in um – obseg koristi je v bistvu odvisen od vsakega muslimana posebej, koliko iskrenosti je vložil in kako dosledno se je držal pravil.
Ramadan je mesec Kur’ana
Bog je Poslaniku Muhammedu (mir z njim) začel razodevati Kur’an med ramadanom leta 610. Sveti Kur’an je nedvomno znan kot ‘najbolj brana knjiga na svetu’, saj gre za knjigo, ki jo tako pogosto berejo, prebirajo in učijo na pamet, in to v prvotnem jeziku – arabščini.
Muslimane se med ramadanom spodbuja, naj posvetijo toliko časa, kot to zmorejo, branju, poslušanju in razumevanju naukov Veličastnega Kur’ana. Eden od načinov, kako se muslimani med ramadanom lahko zbližajo z Bogom, je dolga kongregacijska (skupinska) molitev Teravih, ki se izvaja pozno zvečer po prekinitivi postenja. Za molitev je značilno to, da se v času tega meseca zrecitira cel Kur’an – to naredi oseba, ki se imenuje Hafiz (v arabščini zaščitnik)
Hafiz je nekdo, ki se je na pamet naučil celotni Kur’an. Glede na to, da je bil razodet pred več kot 1.400 leti, je avtentičnost Svete knjige Bog zaščitil s pomočjo mnogih Huffaz (množina od hafiz)
Lejletul Kadr, ali Noč usode, je čas za še posebej vneto in privrženo molitev; nagrade in blagoslovi, ki so povezani s čaščenjem na to noč, pa so številni. Ta noč nastopi na eno od zadnjih noči v ramadanu, prav tako pa se takrat pojavi tudi spodbuda za intenzivnejšo nočno molitev v tem času.
Eidul Fitr (Bajram)
Konec Ramadana nastopi takrat, ko se spet pokaže mlaj. Temu sledi dan slavja, ki je znan pod imenom Eidul Fitr ali ‘praznik ob prekinitve posta’.Takrat se družine zgodaj zbudijo, si nadenejo najboljša oblačila in odidejo v mošejo na proslavo Eida in kongregacijske (skupinske) molitve. Ob tej priliki se Vsemogočnemu Bogu zahvalijo, ker jim je ponudil možnost izkusiti blaženi mesec ramaden. Cel dan potekajo slavja, druženje, slavnostna kosila in obdarovanja, še posebej otrok. Toda še preden se slavje začne, mora vsaka oseba, bodisi je to odrasel človek ali otrok, že prispevati Zakatul Fitr. To pomeni, da mora darovati obrok, ali temu enakovreden znesek denarja, nekomu v stiski. Tako se poskrbi, da na ta veseli dan nihče ne bo prikrajšan.
Pri slavju eid pa ne gre samo za postenje in druženje. Tistim, ki so resnično upoštevali navodila med svetim mesecem in se vzdrževali slabih navad ter se trudili pridobiti zadovoljstvo Boga, ta dogodek pomeni nekaj globljega. Kajti uvidevni in Usmiljeni Allah je eid določil za dan, ko se odpuščajo grehi. Oseba postane srečna in zadovoljna ter tako pridobi energijo, da se lahko z zaupanjem in vero sooči s preostalim delom leta. Temu namenu služi spiritualna bližina, ki jo začutijo tisti, ki med tem mesecem trdo delajo z namenom, da bi pridobili čim več zase.
V imenu Allaha, Najbolj usmiljenega .
»Ramadan je čas za duhovni razmislek, molitev in izvajanje dobrih del. Namen posta je okrepiti samodisciplino, obvladati samega sebe in izvajati velikodušna dela. Ramadan je po islamskem luninem koledarju deveti mesec. Začne se z mlajem. Od takrat nadalje se morajo vsi fizično zreli in zdravi muslimani postiti cel mesec. Post je dejanje čaščenja in poslušnosti Allahu (Bogu). Med zoro in sončnim zahodom se muslimani odrekajo vsej hrani, pijači in spolnim odnosom. Poleg te telesne komponente pa obstaja še duhovni vidik. V tem času se odrekamo obrekovanju, lažem, opolzkostim – na splošno vsem grešnim dejanjem.
Bog pravi v Svetem Kur’anu
»O, verniki! Predpisan vam je post, kakor je bil predpisan tistimi pred vami, da bi bili bogaboječi… Mesec Ramadan, v katerem se je začel razodevati Kur’an, ki je napotilo ljudem in jasni dokazi prave poti ter tisti, ki ločuje resnico od laži. In kdor izmed vas prisostvuje temu mesecu (tisti, ki so doma, zdravi in polnoletni), pa naj se v njemu posti…« Kur’an 2:183,185.
Islam je nadaljevanje religije Abrahama, Mojzesa in Jezusa (mir z vsemi). Torej ni presenetljivo najti omembe posta tudi v judaizmu in krščanstvu. Druge vere tudi predpisujejo post, saj se zavedajo njegovih duhovnih koristi. Post torej povsod priznavajo kot način za pridobitev samodiscipline in zbližanje z Bogom. Post je tretji med petimi stebri v islamu. Ostali so izpoved vere (Šehada), molitev (Salat), dobrodelnost (Zekat) in romanje v Mekko (Hadždž) Post skupaj z ostalimi stebri tvori temelj vere. V osebo vceplja občutek zbližanja z Bogom in željo ves čas opravljati dobra dejanja.
Med postom se poudarja tako čistost misli kot dejanj. Pravijo, da je Poslanik Muhammed (mir z njim) rekel: »Allah ne čuti nobene potrebe, da bi se tisti, ki med postom ne bodo nehali opolzko govoriti in se tako vesti, tudi postili.« Poslanik (mir z njim) je tudi rekel: »Post ne pomeni odreči se samo hrani in pijači, ampak tudi opolzkosti (takšnim dejanjem). Če vas bo kdo besedno žalil ali se ignorantsko vedel do vas, mu odvrnite : »Postim se, postim se.«
Običaj je, da se poje en obrok (Sehur) tik pred zoro, naslednjega pa (Iftar) takoj po sončnem zahodu. Prekinitev posta (Iftar) običajno vključuje datlje, v skladu s tradicijo Poslanika Muhammeda (mir z njim). Ramadan krepi občutek skupnosti: muslimani drug drugega vabijo na iftar obroke in na ta način ustvarjajo občutek skrbi in prijateljstvo med sosedi, družinami in prijatelji. Velko ljudi vzame iftar s seboj tudi v mošejo in ga deli s širšo skupnostjo, še posebej z revnimi in pomoči potrebnimi.
Med ramadanom se morajo postiti vsi muslimani, ki so telesno in duševno močni ter že v puberteti. Islam je praktični način življenja in tega bremena ne nalaga tistim, ki bi jim to bilo pretežko. Bolniki in tisti na poti post lahko odložijo, dokler bolezen oziroma pot ne mine. Prav tako ga lahko preložijo nosečnice in doječe matere. Zelo stari ljudje, prešibki za post, in tisti kronično bolni so posta prav tako opravičeni. Oddolžijo se lahko tudi, da za vsak zakasnel dan hranijo nekoga pomoči potrebnega, če si to seveda lahko privoščijo. Posta so oproščeni tudi duševno bolni.
Koristi posta
Post je dejanje poglobljenega osebnega čaščenja Boga, ko muslimani želijo dvigniti svoj nivo zavedanja Boga. Dejanje posta preusmerja srčne želje stran od posvetnih dejavnosti, v smer proti zavedanja Boga. V tem mesecu se muslimani osredotočajo na krepitev odnosa s Stvarnikom. To je čas za duhovni razmislek, molitev in izvajanje dobrih del. Namen postenja je vcepiti samodisciplino, naučiti se obvladati samega sebe in izvajati velikodušna dela.
Poslanik Muhammed (mir z njim) je rekel: »Prav zares, kdor se posti en dan iskreno na Allahovi poti (zaradi Njegovega zadovoljstva), bo Allah njegovo lice (torej njega) oddaljil od ognja (pekla) za sedemdeset let (potovanje, ki traje sedemdeset let).«
Spanje osebe, ki se posti, se šteje kot dejanje čaščenja, njegov preostali molk pa kot slavljenje Boga. Nagrade za njegova dobra dela so pomnožene, njegove prošnje so sprejete in njegovi grehi odpuščeni.«
Zaradi posta se posameznik bolj zaveda številnih daril Boga. Žeja in lakota ga spomnita na številne revne, ki se redkokdaj do sitega najedo. Post okrepi koncept, da je zapravljanje Božjih daril znak nehvaležnosti do Njega.
Post je za muslimane tudi opomin, naj bodo med ramadanom bolj radodarni kot sicer in naj dobrodelno razdelijo vsa darila, ki jim jih je Bog dodelil. Naše bogastvo se šteje kot posojilo od Boga, in ne ravno naše lastno. Ali bomo lakomni in ga trošili samo za svoje potrebe ali pa se bomo trudili ugoditi Njemu in ga deliti z drugimi?
Oseba, ki se natančno drži pravil med ramadanom, se zbliža z Bogom. Brzdanje sebe navadita srce in um na spominujanje in poveličevanje Boga (zikr) in uboganje Njegovih ukazov. Torej gre v bistvu za duhovni režim in proces ponovne usmeritve za telo in um – obseg koristi je v bistvu odvisen od vsakega muslimana posebej, koliko iskrenosti je vložil in kako dosledno se je držal pravil.
Ramadan je mesec Kur’ana
Bog je Poslaniku Muhammedu (mir z njim) začel razodevati Kur’an med ramadanom leta 610. Sveti Kur’an je nedvomno znan kot ‘najbolj brana knjiga na svetu’, saj gre za knjigo, ki jo tako pogosto berejo, prebirajo in učijo na pamet, in to v prvotnem jeziku – arabščini.
Muslimane se med ramadanom spodbuja, naj posvetijo toliko časa, kot to zmorejo, branju, poslušanju in razumevanju naukov Veličastnega Kur’ana. Eden od načinov, kako se muslimani med ramadanom lahko zbližajo z Bogom, je dolga kongregacijska (skupinska) molitev Teravih, ki se izvaja pozno zvečer po prekinitivi postenja. Za molitev je značilno to, da se v času tega meseca zrecitira cel Kur’an – to naredi oseba, ki se imenuje Hafiz (v arabščini zaščitnik)
Hafiz je nekdo, ki se je na pamet naučil celotni Kur’an. Glede na to, da je bil razodet pred več kot 1.400 leti, je avtentičnost Svete knjige Bog zaščitil s pomočjo mnogih Huffaz (množina od hafiz)
Lejletul Kadr, ali Noč usode, je čas za še posebej vneto in privrženo molitev; nagrade in blagoslovi, ki so povezani s čaščenjem na to noč, pa so številni. Ta noč nastopi na eno od zadnjih noči v ramadanu, prav tako pa se takrat pojavi tudi spodbuda za intenzivnejšo nočno molitev v tem času.
Eidul Fitr (Bajram)
Konec Ramadana nastopi takrat, ko se spet pokaže mlaj. Temu sledi dan slavja, ki je znan pod imenom Eidul Fitr ali ‘praznik ob prekinitve posta’.Takrat se družine zgodaj zbudijo, si nadenejo najboljša oblačila in odidejo v mošejo na proslavo Eida in kongregacijske (skupinske) molitve. Ob tej priliki se Vsemogočnemu Bogu zahvalijo, ker jim je ponudil možnost izkusiti blaženi mesec ramaden. Cel dan potekajo slavja, druženje, slavnostna kosila in obdarovanja, še posebej otrok. Toda še preden se slavje začne, mora vsaka oseba, bodisi je to odrasel človek ali otrok, že prispevati Zakatul Fitr. To pomeni, da mora darovati obrok, ali temu enakovreden znesek denarja, nekomu v stiski. Tako se poskrbi, da na ta veseli dan nihče ne bo prikrajšan.
Pri slavju eid pa ne gre samo za postenje in druženje. Tistim, ki so resnično upoštevali navodila med svetim mesecem in se vzdrževali slabih navad ter se trudili pridobiti zadovoljstvo Boga, ta dogodek pomeni nekaj globljega. Kajti uvidevni in Usmiljeni Allah je eid določil za dan, ko se odpuščajo grehi. Oseba postane srečna in zadovoljna ter tako pridobi energijo, da se lahko z zaupanjem in vero sooči s preostalim delom leta. Temu namenu služi spiritualna bližina, ki jo začutijo tisti, ki med tem mesecem trdo delajo z namenom, da bi pridobili čim več zase.
